Četrtek, 16. 5. 2024, 10.09
2 tedna, 2 dneva
Evropsko sodišče o slovenskih ribičih: Tožbe so nedopustne
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,70
Fotografija je simbolična.
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je danes objavilo odločitev v povezavi s postopkom slovenskih ribičev proti Hrvaški. Razsodilo je, da so tožbe slovenskih ribičev nedopustne. Ribiči so se na sodišče v Strasbourgu obrnili, ker jim hrvaški organi za ribolov na območju v Piranskem zalivu, ki je v skladu z arbitražno razsodbo pripadlo Sloveniji, zaračunavajo kazni. Na odločitev ESČP sta se že odzvali zastopnica slovenskih ribičev Maja Menard in slovenska vlada. Menardova pravi, da jo je odločitev sodišča zelo negativno presenetila in razočarala. Omenila je možnost, da bi zadevo zdaj vzel v presojo veliki senat ESČP. Ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić pa je po seji vlade dejala, da bo Slovenija ribičem še naprej zagotavljala vso pomoč. Dodala je, da si bo Slovenija še naprej prizadevala tudi, da Hrvaška prizna arbitražno razsodbo. V vladi sicer poudarjajo, da odločitev ESČP ne vpliva na arbitražno razsodbo.
Kot je zapisalo Evropsko sodišče za človekove pravice, se primer nanaša na obsodbe pritožnikov (vsi ribiči) zaradi zaračunavanja kazni hrvaških sodišč zaradi njihove dejavnosti v morju, ki ga terjata tako Hrvaška kot Slovenija.
Sodišče je presodilo, da ni pristojno za odločanje o veljavnosti in pravnih učinkih arbitražne razsodbe o morski meji med državama iz leta 2017 (te razsodbe, ki je Sloveniji dala tri četrtine, Hrvaški pa eno četrtino zaliva, Zagreb ne priznava, ampak trdi, da morska meja teče po sredini Piranskega zaliva, op. p.).
ESČP: Pritožniki so se morali zavedati, da kršijo hrvaške zakone
Ker je bila po hrvaški zakonodaji meja na morju jasno določena, je jasno, da so se pritožniki morali zavedati, da bo njihovo delovanje v spornih vodah pomenilo prekrške po veljavni hrvaški zakonodaji. Pritožbe so bile torej očitno neutemeljene in nedopustne, je še zapisalo Evropsko sodišče za človekove pravice.
Odziv zastopnice slovenskih ribičev
V odzivu na odločitev sodišča je zastopnica slovenskih ribičev Maja Menard dejala, da je odločitev za njih negativno presenečenje in veliko razočaranje, predvsem zato, ker je sodišče v celoti sledilo hrvaški argumentaciji, ki je zadevo spremenila v neko vrsto ponovno odpiranje meddržavnega spora s Slovenijo. Pri tem je ESČP zelo jasno zavzelo stališče, da hrvaško nepriznavanje arbitražne razsodbe zadostuje, da se postavi pod vprašaj veljavnost arbitražne razsodbe in s tem tudi določitev meje, poudarja Menardova.
Ribiči so se na sodišče v Strasbourgu obrnili, ker jim hrvaški organi za ribolov na območju v Piranskem zalivu, ki je v skladu z arbitražno razsodbo pripadlo Sloveniji, zaračunavajo kazni. Na fotografiji, ki je simbolična: hrvaški policijski čoln.
"Za ESČP državna meja med državama sploh ni določena, obenem pa sodišče šteje, da slovenski ribiči ne morejo veljavno argumentirati, da niso bili zakonito obsojeni po hrvaškem pravu, ker to na predvidljiv način določa mejo. Pravna podlaga za takšne obsodbe je po mnenju EČSP veljavno vzpostavljena s podzakonskim aktom, pravilnikom enega hrvaškega ministrstva. Na tej podlagi EČSP sklepa, da bi slovenski ribiči morali predvidevati, da bodo lahko na podlagi takšnega pravilnika obsojeni za nezakonit ribolov in nezakonito prečkanje državne meje pred hrvaškimi organi pregona in tudi sodišči."
"ESČP postavlja slovenske ribiče v zelo neugoden položaj"
Kot pravi Menardova, ESČP postavlja slovenske ribiče v zelo neugoden položaj, kršene so njihove pravice, sodišče pa se na podlagi odločitve, da med Slovenijo in Hrvaško kljub veljavni mednarodni arbitražni razsodbi, ki je bila sprejeta v skladu z arbitražnim sporazumom, ki je veljaven mednaroden sporazum, meja še vedno ni določena in celo napoti državi na dogovor o določitvi meji. Za ribiče po besedah Menardove ostaja težka realnost nadaljevanja teh pregonov in postopkov ter visokih zneskov glob.
"Z mojega osebnega vidika se tukaj zastavlja veliko vprašanje legitimnosti ESČP, veljavnosti evropske konvencije o človekovih pravicah in položaja posameznika v tej luči, pa tudi vprašanje veljavnosti mednarodnega prava za nekatere države," je tudi povedala Menardova.
"ESČP je danes objavilo odločitev o pritožbah treh slovenskih ribičev proti Republiki Hrvaški. Slovenija je v tem postopku sodelovala kot intervenient, s čimer je zagotovila pravno pomoč svojim državljanom.
ESČP je razglasilo pritožbe ribičev za nedopustne. Presodilo je, da so neutemeljene, saj naj bi po mnenju sodišča ribiči morali predvidevati, da bodo na tem morskem območju kaznovani s strani hrvaških organov.
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve obžaluje odločitev sodišča, ki kot mednarodno sodišče za zaščito človekovih pravic ni prepoznalo dejstva, da so slovenski ribiči dejanske žrtve dejstva, da Hrvaška ne spoštuje dokončne in veljavne odločitve Arbitražnega sodišča, zaradi česar v slovenskem morju ne morejo nemoteno opravljati svoje gospodarske dejavnosti.
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve poudarja, da odločitev sodišča nima nikakršnega vpliva na veljavnost arbitražne razsodbe. Ta nesporno velja in ministrstvo si bo še naprej prizadevalo za njeno polno uveljavitev ter bo ponovno pozvalo Hrvaško k imenovanju skupne komisije za demarkacijo meje na kopnem. Meja na morju je namreč že dokončno in natančno določena s koordinatami, ki jih je določilo arbitražno sodišče v arbitražni razsodbi. Slovenija je to razsodbo skladno s svojimi mednarodnopravnimi obveznostmi v celoti prenesla v svojo zakonodajo.
Z današnjo odločitvijo Evropskega sodišča za človekove pravice se stanje na terenu v ničemer ne spreminja. V vsakem primeru današnja odločitev ne pomeni, da slovenski ribiči ne bi smeli opravljati ribolova v tem delu slovenskega morja. Tudi kar zadeva izdajanje kazni bo v slovenskem morju, ki je določeno z arbitražno razsodbo in uveljavljeno z zakonom, obveljal trenutni režim. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve in ostali pristojni organi Republike Slovenije bodo še naprej zagotavljali pomoč in podporo slovenskim ribičem in jim stali ob strani, vključno z dodatnimi vladnimi ukrepi za njihovo zaščito."
Zakaj se Menardovi zastavlja vprašanje legitimnosti ESČP
Kot pravi Menardova, je ESČP odločilo, da bi se morali slovenski ribiči glede na dolgotrajnost spora med državama o morski meji v Piranskem zalivu, glede na obstoj enega pravilnika in na svoje pretekle obsodbe zavedati tveganja in predvideti, da bodo obsojeni. Vprašanje je seveda, kako lahko pravilnik o ribolovnem območju, ki ga izda eno ministrstvo, veljavno določi mejo tudi za policijske organe, se je vprašala zastopnica slovenskih ribičev.
"Lahko to (kot je naredila Hrvaška, op. p.) naredi vsaka država? Se lahko Madžarska odloči, da je del Prekmurja njen in začne izdajati neke sodne akte na tej podlagi, ki so v nasprotju z mednarodnim pravom in slovenskimi predpisi in očitno (po mnenju ESČP, op. p.) ne bo kršitve nobene pravice? Zato se zame zastavlja vprašanje legitimnost institucije (ESČP, op. p.) in te presoje," je še dejala Menardova.
Bo zadevo vzel v presojo velike senat ESČP?
Na novinarsko vprašanje, kakšni so nadaljnji pravni koraki, je Menardova odgovorila, da morajo najprej podrobno preučiti današnjo sodbo, šele potem se bodo odločili o nadaljnjih korakih. Je pa to, ali bodo storili nadaljnje pravne korake, odvisno od slovenskih ribičev, ne od zastopnice ali države.
Se bodo slovenski ribiči zdaj odločili, da zaprosijo veliki senat ESČP, naj vzame zadevo v svojo obravnavo?
Obstaja pravna možnost, da zaprosijo veliki senat ESČP, da zadevo, o kateri je odločil mali senat tega sodišča, vzame v presojo. Kot pravi Menardova, je po hitrem branju v odločbi sodišča veliko nepravilnih dejstev in nepravilnih pravnih izpeljevanj.
"Po mojem mnenju bi vsebinsko morala zadeva v ponovno presojo velikega senata, ki bi v najslabšem primeru vsaj malo bolj opredelil pravne podlage sodišča. Verjetnost uspeha je pa druga stvar. Statistično gledano gre veliki senat malokrat v drugačno vsebinsko stališče od malega senata," poudarja zastopnica slovenskih ribičev.
Odziv slovenske vlade na odločitev ESČP
Slovenija bo ribičem še naprej zagotavljala vso pomoč, je danes po odločitvi Evropskega sodišča za človekove pravice dejala ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić. Dodala je, da si bo Slovenija še naprej prizadevala tudi, da Hrvaška prizna arbitražno razsodbo. V vladi poudarjajo, da odločitev ESČP ne vpliva na arbitražno razsodbo.
Ministrica je dejala, da obžaluje odločitev sodišča v Strasbourgu, ki je po njenih besedah imelo priložnost, da dokaže, da so bile kršene človekove pravice slovenskih ribičev. Ribiči so žrtve hrvaškega nepriznavanja arbitražne razsodbe in so kaznovani za to, ker lovijo v slovenskem morju, je dejala.
Generalni direktor na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Marko Rakovec pa je poudaril, da današnja odločitev sodišča v Strasbourgu v ničemer ne vpliva na arbitražno razsodbo, s katero je bila leta 2017 določena meja med Slovenijo in Hrvaško. "Arbitražna razsodba velja in današnja odločitev na arbitražno razsodbo nima niti najmanjšega vpliva," je povedal.
Dodal je, da bo Slovenija Hrvaško znova pozvala, naj razsodbo uveljavi. Rakovec je še dejal, da so odnosi med državama sicer dobri in da bodo naredili vse, da takšni tudi ostanejo.
Vir: STA
451 pritožb slovenskih ribičev
Spomnimo, na ESČP je okoli 20 slovenskih ribičev vložilo 451 pritožb. Sodišče je pritožbe treh ribičev – Reneja Chellerija, Roberta Radoloviča in Jana Viranta – določilo kot reprezentativne primere, odločitev v njihovem primeru pa bo vplivala tudi na druge. Ribiči so pritožbo na ESČP vložili jeseni 2022, potem ko so izčrpali vse pravne možnosti na Hrvaškem, vključno z njihovim ustavnim sodiščem.
Sklicujoč se na 7. člen evropske konvencije o človekovih pravicah (ni kazni brez zakona), so se pritožniki pritožili, da dejanja in opustitve, za katere so bili obsojeni, niso mogle biti kazniva dejanja po hrvaškem zakonu, saj se niso zgodile na hrvaškem ozemlju.
