Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
25. 8. 2010,
11.50

Osveženo pred

6 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Sreda, 25. 8. 2010, 11.50

6 let, 8 mesecev

Visokošolski pogovori

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4
Prispevek, v katerem avtor pogleda svetle plati našega visokega šolstva.

Drži: odnos do življenja je samo stvar gledišča. Ko sem se prejšnjikrat odločil, da bom poslej bolj optimističen, dobre novice iz Slovenije kar ne nehajo prihajati. Najbolj me je navdušila tista iz Kopra, s Fakultete za management, ki smo jo lahko brali v časopisih: "Očitajo jim, da je fakulteta v nasprotju z zakonom o visokem šolstvu in statutom Univerze na Primorskem več kot 600 študentov vpisala neposredno v absolventski staž in da so več kot 500 študentom neupravičeno podelili diplome in strokovne nazive." Ter še: "Z zaračunavanjem šolnin, prodajo literature in drugih storitev naj bi ovadeni fakulteti pridobili za približno 350 tisoč evrov nezakonite premoženjske koristi." Skratka, projekt univerza v vsako slovensko vas se je očitno razširil še do svojega logičnega nadaljevanja, univerze v vsak slovenski žep. Če greste pogledat v svoj e-poštni predal z vsiljeno pošto, boste našli cel kup ameriških ponudb za diplome po 25 dolarjev. Ker smo domoljubi, jih lahko poslej s prezirom zavržemo in uporabimo slogan: "Kupujem domače!" Japonska vojska je bila pred drugo svetovno vojno znana po izjemno težavnem šolanju pilotov. Proti koncu vojne pa so stlačili v kabino že vsakega, ki jim je prišel pred oči. Znašli so se pač v krizi. In v njej smo se znašli tudi mi, zato je gotovo upravičeno, da smo v slovenska podjetja in javno upravo razposlali v boj 600 novih diplomiranih menedžerjev. Upam le, da se jih ne bo prijel vzdevek kamikaze menedžer in da bodo za seboj pustili manjše razdejanje. Nisem pa trdno prepričan, kajti dva ključna segmenta molčita o novicah iz Kopra: razni klubi in društva menedžerjev ne rečejo nič, hkrati pa so z zaprtimi usti ostali tudi tisti, ki študirajo še po starem, torej s knjigami in internetom – halo, kje ste, boste kaj komentirali?!?! Se vam ne zdi, da bo mogoče vaše delo malce razveljavljeno, če se bo komercializacija slovenskega visokega šolstva nadaljevala v tem tempu in slogu? Ob tej dobri novici sem se spomnil tem, o katerih sem že pisal na teh straneh, recimo o študentskem delu (Marsovci in študentsko delo). Hkrati pa mi je gospodična, ki bo letos brucka, zgroženo poročala, kako si je iskala počitniško zaposlitev. Šla je v restavracijo in ko je povedala, da bo začela študirati, so jo hoteli zaposliti preko servisa, a pogoj je bil, da dela pri njih več let. Prvo leto za šankom, potem se pomakne v strežno, tretje leto … Skratka, pogovor kot za redno zaposlenega. Gospodična je bila zgrožena, malo jo je bilo pa tudi strah te nenadne odgovornosti in vezanosti, hotela je delati le par poletnih mesecev. In še skrbelo jo je, kako bo sploh študirala, če bo neprestano v službi. Prisluhnimo torej pogovoru, ki se mogoče ta trenutek odvija v gostilni blizu vas: Gostilničar: Pridi, se morava malo pogovorit. Zate imam slabo in dobro novico. Dajva najprej opravit s slabo. Moram ti podaljšati status, da boš lahko delal, zato sem ti kupil absolventski staž. Vsak mesec ti bom odbijal 30 odstotkov od plače. Natakar: Šef, ampak … Gostilničar: Nič, ampak. Sam dobro veš, če hočeš delati, moraš študirati. Takle mamo. Saj vem, da si hotel samo kelnarit, ampak tako ne gre. Sistem ni tak. Natakar: Šef, ampak … Gostilničar: Nič, ampak. Saj ti jaz ne odbijam vsako leto zase, ampak za študij. Čakaj, imam vse zapisano. Evo listek … Dunajski, pomfrit …Ne, to je od mize šest. Aha, tule si. Šestkrat absolventski, dvakrat doktorat, pet diplom, napitnine dekanom, skupaj … Evo, vse štima. Svoje posredovanje ti častim. Natakar: Šef, ampak … Gostilničar: Nič, ampak. Saj veš, da se po časopisih stalno sprašujejo, ali bodo revni sploh še lahko študirali. Idioti, pojma nimajo – revni bodo vedno morali študirati, ti imaš službo in denar, pa boš diplome kupoval. No, zdaj pa dajva še dobro novico. Evo, priznam, včasih s plačo zamujam kakšen mesec, dva … Natakar: Šef, ampak … Gostilničar: No, tri, enkrat štiri mesece. Ne bodi malenkosten. Dobra novica je pa v tem, da boš odslej plačo dobival redno. Še naprej boš delal pri meni, a ne bom več jaz plačeval, marveč država. Ko sem videl vse te tvoje diplome, sem te prijavil za mladega raziskovalca. Čestitam! Pisal sem tudi o drugi najpogostejši zvezi skupnega bivanja v Sloveniji, materi z odraslim sinom (Mamini sinčki). Predstavljajmo si pogovor, ki mogoče ravno ta trenutek poteka v stanovanju zraven vas: Sin (35 let): Mama, nekdo zvoni! Mama (70 let): Že grem … Joj, moji kolki … Moj hrbet … (štorklja po hodniku) Sin (zamenja kanal na televiziji): Mama, kdo je bil? Mama: Poštar, sine! Zate! Sin: Kaj pa je? Odpri! Mama: O, moji prsti! O, kako slabo vidim! O, urezala sem se! Krvavim zate, sine moj! Sin: Dobro, dobro, prebral bom pa sam, saj nisem otrok. Diploma? Management? Mama (rahlo fuša): Vse najboljše za te, vse najboljše, dragi sine, vse najboljše zate! Sin: Management? Kaj si mi pa šla to kupovat? A ne veš, da me zanima naravoslovje, a še nisi opazila, koliko gledam kanal Discovery? Kaj bom jaz s temu managementom? Zakaj mi ne kupiš diplome iz biologije? Mama (joče in vije roke): Sine, sine, vse najboljše sem hotela! Ne boš hodil ven, da te kdo ne povozi, kakšni norci so na cesti! Bova raje kupovala, saj zato imam pokojnino in prenašam podnajemnike v prvem nadstropju. Čudovita diploma je, poglej kako lepo je videti na zidu, tu med gobelinom in koledarjem! Tista iz strojne fakultete je taka siva, ne poživi zidu. Management, ta je pa … Poglej te barve … Pa bleščeč tisk! Sin: Mama, rekel sem biologija ali pa medicina! Mama: O, sine, medicina je draga, draga! Sin: A tako! Zdaj boš pa pri meni varčevala! Stalno govoriš, da sem ti vse, ko je treba plačat, pa stisneš blagajno. A tako! Tak egoist si! Mama: Nisem, sine, nisem! Oprosti mi, če hočeš medicino, jo boš dobil! (In v tem trenutku se zgodi razvojni preboj Slovenije, ki ga politiki že dolgo obetajo, vzpostavi se nova paradigma, zaobjeta v legendarnem stavku, ki nas pomakne med države, kjer cenijo izobrazbo in ustvarjalnost:) Prodala bom vikend, da ti kupim poklic, ki si ga želiš! P. S. Dobre novice kar ne nehajo prihajati. Nekaj dni po pisanju kolumne sem prebral v časopisu nadaljevanje zgodbe iz Kopra: "Medtem pa veljavnost diplom, ki so si jih ti študenti sicer nezakonito pridobili, ni vprašljiva. Diplome ne bodo razveljavljene, študenti pa bodo naziv obdržali tudi v primeru, če bodo omenjene nepravilnosti uradno potrjene, so povedali na policiji." Najprej sem osupnil: od kdaj ima policija pristojnost, da odloča in seznanja medije o tem, katere diplome so veljavne? Sploh potrjeno nezakonito pridobljene?!? Šele čez nekaj sekund me je prešinilo, da gre za del projekta zmanjševanja birokracije in večanja učinkovitosti javne uprave: tistim, ki so študirali v tujini ali kar kupili diplomo za 25 dolarjev prek e-pošte, ni treba več začenjati dolgih postopkov nostrifikacije na univerzi, marveč stopijo le do prvega policaja, ga prosijo, naj za trenutek odloži svoj radar in s štempljem potrdi veljavnost diplome! Juhu!

Ne spreglejte