Torek, 30. 4. 2024, 22.30
2 tedna, 2 dneva
Aktivno državljanstvo
Dvajset let od vključitve Slovenije v EU
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,73
EU združuje 27 držav, ki imajo skupaj več kot 448 milijonov prebivalcev, kar je leta 2020 predstavljalo nekaj manj kot šest odstotkov vsega svetovnega prebivalstva. EU je imela leta 2022 nominalni BDP, ki je znašal 15,5 bilijona evrov, kar je predstavljalo približno eno šestino vsega svetovnega nominalnega BDP. Edina članica, ki je zapustila EU, je bila do zdaj Velika Britanija. Ta se je iz povezave poslovila leta 2020. Na drugi strani si vstop v EU želi deset držav.
Veliki pok. Tako so leta 2004 označili veliko širitev EU, ko se je razširila s kar desetimi članicami naenkrat. Med državami, ki so 1. maja 2004 vstopile v EU, je bila tudi Slovenija. Ko je leta 2004 naša država vstopila v EU, je imela nekaj manj kot dva milijona prebivalcev, lani pa jih je imela že več kot 2,1 milijona. Slovenski BDP na prebivalca v tekočih cenah danes znaša več kot dvakrat toliko kot leta 2004. Veliko je Slovenija dosegla na področju recikliranja odpadkov, kjer je zdaj v vrhu EU. Tri leta po vstopu v EU je naša država tudi prevzela evro in postala članica schengenskega območja.
Slovenska pot v EU se je začela že kmalu po slovenski osamosvojitvi. Julija 1992 so se začela pogajanja za sporazum o sodelovanju med Slovenijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo (EGS), predhodnico EU. Ta sporazum je bil podpisan aprila 1993, veljati pa je začel septembra istega leta.
Pogajanja o pridružitvi EU
Za začetek pogajanj o sklenitvi sporazuma o pridružitvi je Slovenija uradno zaprosila 10. junija 1996. Pogajanja so se uradno začela 31. marca 1998, končala pa so se konec leta 2002 z dogovorom o pogojih pristopa Slovenije.
Pred vstopom je Slovenija prilagodila svojo zakonodajo evropskim pravilom, razen na področjih, kjer so bile na pogajanjih dogovorjene nekatere izjeme in prehodna obdobja. Slovenski volivci so 23. marca 2003 na referendumu o vstopu Slovenije v EU večinsko podprli članstvo in 1. maja 2004 je Slovenija po zaključenem pristopnem procesu postala polnopravna članica EU.
Slovenija prevzame evro in postane članica schengna
Slovenija je kot prva izmed desetih držav, ki so se EU pridružile 1. maja 2004, prevzela evro. Ta je postal zakonito plačilno sredstvo v Sloveniji 1. januarja 2007. Naša država je 21. decembra istega leta postala tudi članica schengenskega območja. Takrat smo odpravili nadzor na notranjih kopenskih in morskih mejah s članicami EU.
Kako je vstop v EU spremenil Slovenijo
Kot je za Siol.net povedal politolog in profesor na Fakulteti za družbene vede (FDV) Marko Lovec, je vstop Slovenije v EU pomenil hitro prilagoditev na liberalen odnos do trga in na institucionalno strukturo. To je pomenilo utrditev procesov demokratizacije, večstrankarskega sistema in neodvisnosti institucij.
V Slovenijo so prišle tudi naložbe, tudi že pred vstopom. Začelo se je posodabljanje številnih sistemov, saj smo iz EU v Slovenijo prenašali sodobne standarde javnih politik, na primer na področju okolja. Pri odnosu do odpadkov, varovanja voda in narave je bil v Sloveniji narejen velik preskok, poudarja Lovec.
Po vstopu se je napredek Slovenije zaradi različnih razlogov (od kriz do domačih napak) upočasnil. "To je vidno tudi v različnih statistikah. Na primer pri gospodarskem razvoju smo bili leta 2014, deset let po vstopu v EU, z vidika konvergence, tj. kako blizu smo povprečju razvitosti EU, na enaki točki kot leta 2004. Deset let po vstopu smo se torej vrnili na enako točko," poudarja Lovec.
Po letu 2014 je Slovenija spet začela napredovati, a zelo počasi. Nekatere države, ki so bile v slabšem položaju kot Slovenija, na primer Češka, so nas začele dohitevati. "Imeli smo idealen položaj. Smo zemljepisno del srednje Evrope, že v preteklosti smo bili povezani z državami, kot je Avstrija. Nismo imeli vojne kot druge nekdanje jugoslovanske republike. Imeli smo mehkejši socializem kot na primer nekdanje članice Sovjetske zveze ali Varšavskega pakta. Te prednosti smo izkoristili pred vstopom. Potem pa smo žal malo zaspali," pojasnjuje Lovec.
Kako drugačna bi bila Slovenija, če ne bi bila članica EU?
To je v družboslovju zelo težko ugotoviti, ker je zelo veliko različnih dejavnikov, ki vplivajo na to, pravi Lovec in dodaja, da je tudi težko poiskati dobro primerjavo.
"Morda z Makedonijo, ki ni imela vojne v času razpadanja Jugoslavije, je pa bila v primerjavi s Slovenijo bistveno manj razvita. Morda bi lahko naredili primerjavo tudi s Črno goro. Vidimo, da te države gospodarsko napredujejo, a počasneje kot mi. Tudi na političnem področju imajo težave. Prihaja do iliberalnih trendov in še do večjih posegov v medije kot pri nas. Zelo prepletene so tudi povezave med gospodarstvom in politiko. Močan je vpliv tretjih držav, na primer v Makedoniji vidimo vplive Srbije in Madžarske. V času vladavine Nikole Gruevskega so bili prav makedonski troli tisti, ki so bili vplivni pred ameriškimi predsedniškimi volitvami leta 2016, na katerih je zmagal Donald Trump. To kaže, da so bile te države dostikrat postaja za večje sile. V tem smislu je EU utrdila naš gospodarski in politični razvoj ter avtonomijo. Če ne bi bili člani EU, bi bili zdaj v šibkejšem položaju," je prepričan Lovec.
Kakšna bo prihodnost EU?
Nedavno je francoski predsednik Emmanuel Macron govoril o smrti Evrope oziroma da lahko Evropa umre. Kot pravi Lovec, je treba razumeti, da je Macron, ki je na oblasti že od leta 2017, doma v zelo nehvaležnem položaju. Sooča se s kritikami, v Franciji se krepi desnica. Za liberalne stranke je značilno, da je pred evropskimi volitvami ključen del njihovega programa nasprotovanje nacionalizmu in iliberalizmu. Macronovo strašenje o smrti Evrope je torej treba razumeti v tem kontekstu nizke podpore oziroma v kontekstu francoskih notranjepolitičnih razmer.
Lovec dvomi, da je strašenje v Macronovem slogu najboljša politična taktika, saj utrjuje teren za desne stranke. "Ko so ljudje prestrašeni, ko ne vidijo dobrih alternativ za prihodnost, se začnejo obračati nazaj, v neko idealizirano preteklost. Želijo si vrnitve v EU nekega preteklega časa, v Evropsko gospodarsko skupnost (EGS), a koles časa ni mogoče zavrteti nazaj."
Po Lovčevem mnenju so na boljši poti kot Macron tisti evropski politiki, ki razmišljajo o tem, kaj je treba narediti v prihodnje, da se bo nadaljeval vzdržen gospodarski razvoj, da se bodo krepile politične institucije, ki bodo odgovorne državljanom, in da bo EU imela mesto v svetu.
"Sam ne bi bil toliko pesimističen za prihodnost EU. Ta trenutno nima največ ljudi, to ima Kitajska. Tudi nima največ kapitala in najboljše vojske, tukaj so na prvem mestu ZDA. Ima pa EU zelo kakovostne institucije in vključujoč trajnostni model razvoja. Na dolgi rok bosta to njeni prednosti. Ker ima omejene človeške vire in naravna bogastva, bodo kakovostne institucije tiste, ki bodo EU omogočile najboljši mogoči razvoj. Na privlačnost EU kaže tudi to, da želijo ljudje z različnih delov sveta živeti v EU. Več ljudi se v EU priseljuje, kot se iz nje odseljuje," je še povedal Lovec.
Povečanje števila prebivalcev Slovenije
Kako zelo se je spremenila Slovenija v 20 letih članstva v EU, kažejo tudi Sursovi statistični podatki. Leta 2004, ko je Slovenija vstopila v EU, je imela nekaj manj kot dva milijona prebivalcev (1.997.004), oktobra lani pa več kot 2,1 milijona (2.123.103).
Rast prebivalstva je seveda v veliki meri povezana s priseljevanjem. Glede rodnosti so podatki takšni: v letih 2004 in 2005 je bil naravni prirast prebivalcev Slovenije negativen, znašal je −0,3 na tisoč prebivalcev.
Sledilo je obdobje 11 let, v katerih se je rodilo več prebivalcev, kot jih je umrlo. Med letoma 2017 in 2022 je bilo šest zaporednih let s ponovnim negativnim naravnim prirastom. Ta je leta 2022 znašal −2,3 na tisoč prebivalcev. Največji negativni naravni prirast smo sicer izmerili v pandemičnem letu 2020.
Dvig BDP na prebivalca in vzpon na vrh pri recikliranju odpadkov
Leta 2023 je slovenski bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca znašal 29.753 evrov oziroma več kot dvakrat toliko kot leta 2004, ko je obsegal 13.878 evrov. Leta 2022 je vrednost izvoza blaga obsegala 52,6 milijarde evrov ali nekaj več kot štirikrat toliko kot leta 2004.
Ob vstopu v EU se je Slovenija glede recikliranja odpadkov uvrščala pod povprečje EU, leta 2021 pa ga je presegala za 11 odstotnih točk in dosegla tretjo najvišjo stopnjo recikliranja med članicami EU (pred njo sta se uvrstili le Nemčija in Avstrija).
Rast interneta
Leta 2007 je imelo v Sloveniji dostop do interneta od doma 58 odstotkov gospodinjstev, v katerih je živela vsaj ena oseba med 16. in 74. letom. Do leta 2023 se je delež povečal za 36 odstotnih točk, na 94 odstotkov.
Še več statističnih podatkov si lahko ogledate tukaj:
