AVTOMOTO

Ni vsak star avto klasik. Če avto ni vsaj malo poseben, izviren, edinstven, lep ali tehnično napreden, z leti postane samo še ena stara škatla, ne pa predmet občudovanja, ki mu cena z leti celo narašča. Toda Alfa Romeo se nima česa bati ... Ustvarila je že dolgo vrsto klasikov, klasik pa bo skoraj gotovo postala tudi tale alfa GT!

Zunanjost, notranjost

Če je rdeča, je lepša od vsakega ferrarija; če je srebrno zlata, je lepša od vsakega maseratija. K rdeči se bolj poda topla bež notranjost, k srebrni pa hladno črno usnje. Usnje je serijsko, če se odločite za distinctive, izvedba progression pa je namenjena predvsem tistim, ki namesto usnja prisegajo na alkantaro. No, razlika je tudi v odličnem avdio sistemu z mp3-predvajalnikom ter ozvočenjem znamke Bose z dodatnim nizkotoncem, ki ga toplo priporočamo. V obeh primerih pa v alfi GT dobite notranjost "kot se šika", tako na pogled, kot tudi iz praktičnega vidika. Hvalimo merilnike v treh "luknjah", ki onemogočajo, da bi se žena mogla pritožiti nad preveliko hitrostjo. Hvalimo zelo dober bočni oprijem sedežev, ki onemogočajo premetavanje levo-desno v ovinkih. Pohvalimo tudi udobno sedenje na zadnji klopi - ta je kljub homologaciji za tri, primerna le za dva potnika, in še to le tistim, ki jih občutek utesnjenosti ne moti. Pohvalimo tudi zelo uporaben prtljažni prostor ("tretja vrata so zakon!"), opremo "kot se šika" pa kazijo preozka in premajhna odlagališča.

Vozne lastnosti

Kot se za pravi kupe spodobi, tudi tale GT-jka nima okvirjev šip na stranskih vratih. In pravi kupe je tudi športen avtomobil, ta alfa GT to zagotovo je. Užitek jo je voziti čez ovinke, avto gre tja, kamor ga pošljete, še posebej pa izpostavljamo zelo zelo neposreden volanski obroč - le 2,25 zavrtljaja od ene do druge skrajne točke! To res omogoča, da se s preprijemanjem le redko soočate. Pohvalno, a hkrati presenetljivo je tudi dejstvo, da tale alfa sploh ni športno neudobna. Trdim, da bi se z njo rade volje šel "visoki turizem".

Zmogljivosti, poraba

Sodelavec Aleš bi se raje odločil za dizelsko gnano alfo GT, meni osebno pa precej bolj paše takšna bencinska GT-jka. Razlog je v tem, da se motor JTS vrti kar do 7000 vrt/min, hkrati pa še zdaleč ni mrtev v spodnjem območju (spodobno odziven že od 2000 vrt/min). To omogoča, da na marsikateri srednje zaviti podeželski cesti sploh ni potrebno prestavljat. Vožnja je tako bolj lahkotna in manj sunkovita, hitro se lahko vozite tudi, če je na desnem sedežu žena. No, prednost bencinca pred dizlom je tudi (nadvse prijeten!) hrup v višjih vrtljajih, ki mora navdušiti pravega alfista. Poraba je seveda visoka, a ob upoštevanju "težke desne noge" s štirinajstimi litri še zdaleč ne previsoka.

Cena, tekmeci

Na začetku testa sem omenil ferrarije in maseratije. No, avtomobili omenjenih znamk resda niso tekmeci te alfe. Je namreč prepoceni in preveč dostopna. Pa vendar se lahko vprašamo, čemu kupiti "ta-hudega"? Ta alfa je neizmerno lepa in je tudi tako ugledna, da je niti Ferrarijev blišč ne zasenči. Resda je ustrezno manj športna, a je že tako, da vseh ferrarijevih konjičev na cesti ni prav enostavno pognati v dir. Tako je tej lepi alfi še najboj neposreden tekmec lepi peugeot 406 coupe. Morda bi se jima lahko zoperstavili še mercedes C sportscoupe, BMW 3 coupe, toyota celica in celo hyundai coupe, a zdi se, da imajo premalo šarma.

Miha Merljak

Foto: Miha Merljak