AVTOMOTO

Modusa poznamo že nekaj časa in v začetku leta je doživel prvo lepotno prenovo. Je pa s prenovo prišla na svetlo tudi nova izvedba tega modela – grand modus. Podobno kot pri drugih Renaultovih modelih z oznako grand gre tudi tukaj za avto s podaljšano karoserijo in medosno razdaljo. In prav to podaljšano različico z 1,5-litrskim dizlom smo preizkusili tokrat.

Zunanjost, notranjost

Oblikovno se modus in grand modus razen v povečani dolžini karoserije in medosne razdalje ne razlikujeta kaj dosti. Vozilo je škatlaste oblike, kar mu povečuje uporabno vrednost in omogoči dober izkoristek prostora v notranjosti. Pri prenovi notranjosti so uporabili na otip prijetnejše in kvalitetnejše materiale, oblika in postavitev stikal pa ostajata enaki. Sedeži niso najbolj udobni in nudijo bolj slabo bočno oporo. Za nekoliko slabši voznikov položaj poskrbi tudi volanski obroč, ki je nastavljiv samo po višini. Vsekakor pohvale vredna pa so odlagalna mesta (doplačilo), ki jih je dovolj za shranjevanje raznih drobnarij (v stropnih predalih je dovolj prostora tudi za predmete v velikosti avtokarte). Priročni shranjevalni mesti sta tudi tisti v tleh pred prednjima sedežema, zanimivo "začasno" odložišče je tudi tisto na sopotnikovem sedežu, kjer lahko del sedala preprosto vzdignemo in tako nastane dovolj prostora za recimo torbico. Povečanje prtljažnega prostora lahko v praksi opišemo tako: grand modus že v osnovi ponuja enako velik prtljažnik kot kratek modus z naprej pomankjeno klopjo.

Vozne lastnosti

Avto je precej mirnega značaja, a če se bo kakšen voznik odločil malce hitreje odpeljati kakšen ovinek, tudi ne bo hudega. Grand modus se pelje presenetljivo dobro, saj pretiranega nagibanja ni čutiti, volan ponuja dovolj povratnih informacij, podvozje pa zagotavlja dobro lego na cesti. Lahko bi celo rekli, da se pelje nekoliko v nasprotju s slovesom znamke, kateri pripada in je bolj tog od recimo večjega scenica. Pri višjih hitrostih na avtocesti se pozna oblika karoserije, saj se okrog kabine pojavi značilno zavijanje vetra.

Zmogljivosti, poraba

1,5-litrski dizel je že stari znanec in je za ta avto in njegov umirjen značaj vsekakor najboljša izbira. Motor sicer dobro vleče, a se mu pozna pomanjkanje moči med kakšnim pospeševanjem v dolg klanec in ob polni obremenitvi. Njegova odlika pa je brez dvoma nizka poraba, saj je na testu le-ta znašala šest litrov na sto kilometrov, na posameznih odsekih pa je bila še za kakšen liter nižja.

Cena, tekmeci

Tekmecev je kar nekaj. Eden se nahaja že znotraj hišne naveze z Nissanom. Note je skoraj identičen avtomobil, a z nekoliko drugačnim oblikovalskim pristopom. Od njegovih neposrednih evropskih konkurentov bi omenili opel merivo, lancio muso in malce postaranega forda fusion. Z daljnega vzhoda bi bil njegov konkurent poleg notea lahko tudi hyundai matrix. Vsi ti avtomobili se ponašajo s podobno prostornostjo potniškega prostora in prtljažnika, tudi značajsko so zelo blizu, razlike pa nastajajo pri opremljenosti, varnosti in udobju ter seveda ceni.

Klemen Korenjak

Foto: Ciril Komotar, Klemen Korenjak