Subaru forester 2,0D

Prej in potem

Forester, ki smo ga preizkusili v prvi polovici leta 2008, je bil opremljen s skromnejšim od obeh paketov opreme, poganjal pa ga je bencinski motor. Tokratni testni primerek se je ponašal z opremo XS, kar pomeni, da so gume objemale čedna lita platišča, leva volanska prečka je bila opremljena s stikali za upravljanje z radiem (prej le stikala tempomata na desni prečki), avto je imel veliko strešno okno, mnogo lepšo in na otip prijetnejšo prestavno ročico, zunanji izgled pa je močno popestrila velika bula (tako jo vidi voznik) oziroma odprtina za zajemanje zraka na pokrovu motorja. Vse skupaj pomeni, da je bila celotna izkušnja nekoliko drugačna, prijaznajša do uporabnika, oblikovno pa agresivnejša.

Špartanska vzgoja

Kljub boljši opremljenosti notranjost še vedno deluje preprosto, kar posledično pomeni nezapleteno upravljanje z vsemi bistvenimi stikali, pa tudi pogrešali nismo ničesar. Tako kot prejšnji je imel tudi ta forester ogrevane sedeže, a smo tudi tu našli razliko. V bencinarju sta bili na voljo dve stopnji gretja, v dizlu štiri, poleg tega pa so se po obliki razlikovala tudi stikala sama. Zanimivo.

Dizelsko srce in menjalnik

Forester je bil v nasprotju s testnim dizelskim legacyjem bogatejši za dodatno, šesto prestavo, ki se je izkazala za dobrodošlo. Tek že tako relativno tihega dizla je pri višjih hitrostih še tišji, nižji vrtljaji pa na avtocesti porabo še nekoliko znižajo. Ko smo že pri višjih hitrostih - škatlasta oblika in slabša zvočna zatesnjenost pomenita, da je potrebno zaradi piša vetra pri 130 kilometrih na uro že povzdigovati glas. Sicer pa nad motorjem nimamo pripomb. Povleče dovolj zgodaj, je tih, do rdečega polja pa se zvrti brez obotavljanja in nenadnih sunkov. Po odpeljanem testnem krogu je poraba znašala visokih 8,4 litra na sto, a se zaradi te številke ne razburjamo. Med umirjeno vožnjo je namreč forester zadovoljil tudi samo z dobrimi sedmimi litri plinskega olja.

Gozdar brez pripomočkov?

Pri Subaruju so vse svoje dizelsko gnane predstavnike oropali reduktorja. Pravijo, da zaradi obilice navora že pri nižjih vrtljajih preprosto ni potreben. To trditev popolnoma razumemo, ko je govora o modelu legacy ali o imprezi, ki sta primarno namenjena asfaltnim podlagam. Odsotnost reduktorja pa težje "pogoltnemo" pri foresterju, ki je vendarle na pol terensko vozilo z dolgo tradicijo premagovanja tudi težjih ovir. Kljub tej mali zameri forester še vedno ostaja vozilo z velikimi apetiti po brezpotjih. Od tega nas niso odvrnila niti lična platišča in bolj "cestni" kot terenski izgled. Dejstvo ostaja, da se forester najbolj počuti prav tam, kjer asfalta ni na spregled.

S kom vštric?

Obogatitev motorne palete z zmogljivim dizlom, ki je glede na število konjev presegel pričakovanja, pa bo skoraj zagotovo vplivala na prodajne številke foresterja. Sicer pa ima forester opraviti s številnimi tekmeci. Med bolj robustne spadajo nissan X-trail, land rover freelander, morda tudi nekoliko nežnejši mitsubishi outlander in podobni. Cenovno in v grobem se vsi nahajajo blizu cene dizelskega foresterja opremljenega z drugo, najvišjo (a vseeno relativno skromno) stopnjo opreme. Ta stane 33.990 evrov in bo odvrinila tiste, ki bi za ta denar videli še več udobja in tehnike, privlačila pa pristaše uporabne in relativno udobne robustnosti, ki je foresterjeva glavna značilnost.

Oglejte si celotno fotogalerijo