EU

Poleg tega v Bruslju tudi poudarjajo, da gojenje rastlin za biogoriva ne vpliva bistveno na strukturo kmetijstva, da bi bilo zaradi tega kaj manj proizvodnje hrane.

Biogorivo ne vpliva na podražitve hrane

V EU "ni nobene večje nevarnosti, da bi prišlo do večjega premika proizvodnje s hrane na biogoriva," je poudaril tiskovni predstavnik komisarke za kmetijstvo. Trenutno sta za biogoriva namenjena le okoli dva odstotka proizvodnje žita oz. koruze v EU in zato to ne vpliva na podražitve hrane. To je predvsem posledica spremembe produkcije v ZDA, pa tudi manjši uvoz iz Rusije in Ukrajine, ki sta imeli zadnji dve leti zelo slabi žetvi, pojasnjujejo v Bruslju.

Da bi dosegli omenjen cilj desetodstotnega deleža uporabe biogoriv do leta 2020, bi morali za to nameniti 17 odstotkov kmetijskih zemljišč v EU. To pa bi lahko dosegli z odpravo desetodstotne obvezne prahe oz. neobdelanih površin pa tudi z vključitvijo ogromnih, zdaj neuporabljenih kmetijskih površin na Poljskem in v Romuniji, je še pojasnil omenjeni tiskovni predstavnik.

Porast pri sajenju pšenice za prehrambeno industrijo

Kaj se bo pridelovalo na teh novih površinah, pa bo odločitev kmetov. Že letos se kaže znaten porast pri sajenju pšenice, ki bo po predvidevanjih komisije končala v prehrambeni industriji, ne pa kot biogorivo. Komisija bo poleg tega ukinila tudi subvencije za gojenje rastlin za namene biogoriv, ki so letno znašala okoli 90 milijonov evrov.

Iz tega razloga v Bruslju tudi menijo, da v strukturi kmetijske proizvodnje v EU ne bo prišlo do večjih premikov h gojenju rastlin za biogoriva. Zato tudi zavračajo pozive, naj zmanjšajo cilje, da bi poraba biogoriv leta 2020 predstavljala desetodstotni delež v porabi goriv v EU. "Trenutno ni nobenih razlogov, da cilj ne bi bil uresničljiv," je dejala tiskovna predstavnica komisarja za okolje. Se pa EU zaveda problema in bodo pozorni nanj, je še zagotovila.

STA

Foto: Reuters