EU

"Bolj kot kdaj koli potrebujemo vašo besedo, to je najmočnejše orožje," je pozvala v izjemno ganljivem govoru v Evropskem parlamentu.

Kolumbijska političarka Ingrid Betancourt, ki je bila julija rešena iz šestinpolletnega ujetništva levičarskih Revolucionarnih oboroženih sil Kolumbije (Farc), je bila danes častna gostja v Evropskem parlamentu. Gverilci so jo ugrabili februarja 2002 in jo zadrževali vse do julija letos, ko jo je osvobodila kolumbijska vojska.

"Pogledali smo lahko v vaše srce"

"V tem parlamentu še ni minila ura tako globokih čustev, kot smo jih doživeli danes. Pogledali smo lahko v vaše srce," je po govoru Betancourtove dejal predsednik parlamenta Hans-Gert Pöttering. "Spodbudili ste nas, naj še naprej in brez prestanka iščemo dialog, da je beseda najpomembnejša za razumevanje," je poudaril.

Betancourtovo so med ganljivim nagovorom večkrat premagale solze, dvakrat celo ni mogla nadaljevati: ko je govorila o svojih otrocih in ko je govorila o svojih še vedno ujetih soborcih. Obakrat so jo evropski poslanci podprli z dolgim in bučnim aplavzom, nekateri poslanci so bili ganjeni do solz. Na koncu ji je stoje ploskala vsa dvorana.

"Zahvaljujoč vam, sem pred več kot petimi leti razumela, da nisem več sama"

Borka za človekove pravice se je uvodoma parlamentu zahvalila za vso podporo in povedala, da je glas parlamenta prodrl v džunglo, kjer je bila ujeta. "Zahvaljujoč vam, sem pred več kot petimi leti razumela, da nisem več sama," je poudarila. "Hvala. Hvala vsakemu od vas. Hvala, da ste odprli svoje srce drami, ki je vse preveč oddaljena od vas," je dejala.

Betancourtova je v Evropskem parlamentu v solzah počasi prebrala imena zaprtih kolumbijskih soborcev: Alan Jara, Sigisfredo Lopez, Oscar Tulio Lizcano, Luis Mendieta, Harvey Delgado, Luis Moreno, Luis Beltran, Robinson Salcedo, Luis Arturo Arcia, Libio Martinez, Pablo Moncayo, Edgar Duarte, William Donato, Cesar Lasso, Luis Erazo, Jose Libardo Forero, Julio Buitrago, Enrique Murillo, Wilson Rojas, Elkin Hernandez, Alvaro Moreno, Luis Pena, Carlos Duarte, Jorge Trujillo, Guillermo Solorzano, Jorge Romero, Giovanni Dominguez. Da ne bi bili pozabljeni v brezbrižnosti.

"Edino orožje, v katero moramo verjeti, je moč besede"

"Moje misli so še pri eni izjemni ženski: Aung Sang Suu Kyi, ki s svojim življenjem plačuje pravico svojega naroda do svobode in ki je začela gladovno stavkati, da bi jo sploh kdo slišal. Bolj kot kdaj koli potrebuje našo podporo," je poudarila Betancourtova in opozorila tudi na izraelskega vojaka Gilada Šalita, ki je še ena žrtev političnih interesov.

"Bolj kot kdaj koli potrebujemo vašo podporo, vaša odprta vrata, vašo pripravljenost na ukrepanje in vaš čas. Ampak najbolj potrebujemo vašo besedo. Edino orožje, v katero moramo verjeti, je moč besede," je pozvala. "Naj vedo, da je naša predanost brezmejna. Naj bodo prepričani, da ne bomo tiho in da ne bomo odnehali, dokler ne bodo vsi svobodni," je zatrdila.

"Beseda ima izjemen pomen"

"Sanjam, kot vsak v Latinski Ameriki, da bi bil vaš primer nalezljiv, da bi tudi unija naših narodov nekega dne lahko bila združena v parlamentu Latinske Amerike," je dejala. "Beseda ima izjemen pomen" in "parlament je tempelj besede", je zatrdila Betancourtova in pozvala k nadaljnjim prizadevanjem za rešitev preostalih političnih zapornikov po svetu.

"Naša družba proizvaja gverilce v Kolumbiji, fanatike v Iraku, teroriste v Afganistanu, skrajneže v Iranu"

"Naša družba proizvaja gverilce v Kolumbiji, fanatike v Iraku, teroriste v Afganistanu, skrajneže v Iranu. Naša družba ljudi zavrže kot smeti v sistemu: priseljence, ki jih nočemo, brezposelne, ki nas motijo, odvisnike, otroke vojne, revne, bolne. Vsi ti nimajo prostora v našem svetu," je poudarila Betancourtova.

"Vsi smo človeška bitja, z enakimi željami in potrebami"

Borka za človekove pravice je prepričana, da je za zaščito človekovih pravic nujna sprememba naših navad in vrednot. "Vsi smo človeška bitja, z enakimi željami in potrebami. Začeti bi morali s tem, da priznamo drugim pravico, da si želijo tisto, kar si tudi sami želimo," je pozvala. Kolumbija po njenih besedah za mir potrebuje spremembe v srcih in navadah.

Kolumbijska političarka, ki je med šestinpolletnim ujetništvom postala simbol boja za človekove pravice in sedaj živi v Franciji, pravi, da bi v prizadevanjih za potrebne spremembe rada obiskala Afriko, predvsem Zimbabve, Darfur, DR Kongo, a najbolj si želi nazaj v svojo državo, Kolumbijo.

STA

Foto: Bruselj