GOSPODARSTVO

"Čeprav največje inflacijske pritiske povzročajo zunanji cenovni šoki visokih cen goriv in hrane, se je rast cen začela prenašati tudi na tiste skupine proizvodov, ki niso neposredno povezane z dogajanji na svetovnih trgih. Letos znaša prispevek višjih cen nafte in hrane k inflaciji štiri odstotne točke, še pomembnejši pa je prispevek sekundarnih učinkov," je na novinarski konferenci povedal Vasle.

V Sloveniji navzoči tudi nekateri pozitivni dejavniki

"Če se bodo trenutna gibanja cen hrane in nafte nadaljevala, se bo inflacija umirjala bistveno počasneje tako v območju evra kot v Sloveniji," je menil Vasle, a dejal, da so v Sloveniji navzoči tudi nekateri pozitivni dejavniki. "Na inflacijo bo blagodejno vplivala upočasnjena gospodarska rast in tudi morebitno zaostrovanje pogojev na trgu dela," je pojasnil.

Veliko tveganje za inflacijo so plače

"Eno od največjih tveganj za inflacijo pa so plače," je opozoril Vasle. Če bi se pritiski za povišanje plač nadaljevali, bi to po njegovem mnenju lahko resno ogrozilo razmerja znotraj plač in ostala makroekonomska ravnotežja, zlasti inflacijo. Simulacije po njegovih navedbah kažejo, da bi vsaka rast plač, ki bi presegala produktivnost za eno odstotno točko, prispevala k inflaciji med 0,6 in 0,7 odstotne točke.

Boštjan Vasle

Ključni ugotovitvi Umarja v najnovejši številki Ekonomskega ogledala sta, da nove napovedi Evropske komisije in Mednarodnega denarnega sklada podobno kot domače institucije pričakujejo ciklično umirjanje aktivnosti slovenskega gospodarstva. "Podatki kažejo, da se gospodarska aktivnost pričakovano umirja, a ostaja na razmeroma visoki ravni," je dejal Vasle.

Rebalans proračuna prispevek k zniževanju inflacije

Vasle je ocenil predlog rebalansa proračuna, ki ga je minuli teden sprejela vlada. "Očitno je, da gre v smeri, ki bo zagotavljala večjo restriktivnost makroekonomskih politik. To pa bi lahko prispevalo k zniževanju inflacije," je sklenil Vasle.

TZS: Inflacija vpliva tudi na turizem v Sloveniji

Visoka inflacija v Sloveniji vpliva tudi na turistično dejavnost, in sicer na cenovno konkurenčnost in na stroškovno konkurenčnost, je povedal predsednik Turistične zveze Slovenije (TZS) Dominik S. Černjak in dodal, da konkurenčnost ponudbe ne bi smela biti odvisna samo od cene.

"Manjša se cenovna konkurenčnost"

Slovenija je zaradi inflacije - ta je najvišja v evroobmočju - v slabem položaju na področju turistične dejavnosti. Zaradi inflacije se manjša cenovna konkurenčnost, moč nakupov je, tako pri domačem kot tujem gostu, nižja, je na povedal Černjak in dodal, da je število domačih gostov v prvem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani upadlo. Povečalo pa se je število tujih gostov, verjetno na račun predsedovanja Slovenije EU, je dejal.

"Zmanjšati je treba vpliv cene na produkt, ne moremo se več zanašati na cenovno ugodnost, ampak je treba poiskati produkte, ki imajo nekaj več kot je le cena," je dejal Černjak in dodal, da je nujna usmeritev v specializacijo in vsebinsko oblikovanje turističnih produktov.

"V Sloveniji je za varnost dobro poskrbljeno"

Sicer pa v TZS veliko pozornost namenjajo varnosti v turizmu. Za varnost, ki je med odločilnimi motivi za izbiro turističnega cilja, je v Sloveniji dobro poskrbljeno. Podatki kažejo, da je Slovenija za turiste varna destinacija. To je rezultat skupnih naporov vseh, ki sodelujejo v slovenskem turizmu neposredno in posredno, tako profesionalnih organizacij kot civilne družbe.

STA

Foto: STA