SLOVENIJA

Soglašajo, da ga je pomembno zaznamoval njegov boj z boleznijo, kot tudi njegove pobude, ki so v javnosti naletele na deljena mnenja.

"Enovito oceno je težko podati, ker je Drnovšek sredi mandata zelo očitno zamenjal svoj politični slog. V prvem delu mandata je bil precej previden in umirjen, morda celo nekoliko pasiven. V drugi del mandata je poskušal vnesti močnejše etične elemente, kar je sicer pohvalno, vendar pa je njegov politični slog hkrati postajal precej konflikten in zaletav, tako na notranje kot na mednarodnopolitičnem področju. Celo kadar je zagovarjal prave stvari, jih je pogosto zagovarjal na napačen način: na način, ki zadev ni reševal, temveč je kvečjemu stopnjeval konfliktnost, nanj in prek tega tudi na Slovenijo pa meče nekoliko čudno luč," je ob lanskem izteku Drnovškovega predsedniškega mandata strnil politični analitik Matej Makarovič.

Matej Makarovič

Makarovič daleč največji uspeh Drnovška kot predsednika republike uvršča v začetek njegovega mandata, ko je začel voditi javne pogovore o slovenski prihodnosti. Takrat je uspešno angažiral ljudi z različnimi znanji in različnimi nazorskimi usmeritvami ter prek tega vsaj za nekaj časa prispeval k ugodnejšemu splošnemu vzdušju v smeri odprtega dialoga. Največje spodrsljaje pa bi sociolog Makarovič vezal na drugi del mandata, ko je bil, kljub morda dobrim namenom, njegov politični slog po njegovem mnenju premalo državniški. V drugem delu se je preveč zanašal na osebno inspiracijo in premalo na politični dialog, ki je pri takih odločitvah pač nujen," je prepričan Makarovič.

Peter Jančič: Kot predsednik države v drugačni vlogi

Mandat je bil predvsem izhod Janeza Drnovška, potem ko je desetletje vodil vlade in največjo stranko, je lani ob izteku Drnovškovega mandata dejal novinar Dela in komentator Peter Jančič. Kot predsednik države se je znašel v drugačni vlogi. Pred tem je bil vladar države, nato pa ne več. In še bolan je bil, bolezen pa spremeni človeka, ki se mora soočiti z drugačnimi dilemami. Protokolarno funkcijo, kar funkcija predsednika države je, je opravil do konca, česar nekateri niti niso pričakovali.

Peter Jančič

Jančič pozitivno ocenjuje Drnovškovo vlogo pri vstopanju Slovenije v Evropsko unijo in zvezo Nato. Takrat je bil "blažilec" napak njegovega naslednika na premierskem položaju Antona Ropa, novi vladi premiera Janeza Janše pa je tako pomagal, da je lahko vladala, kar mu je šteti v plus, je še dejal.

Repovž predsedniško obdobje deli na dve obdobji

Glavni in odgovorni urednik tednika Mladina Grega Repovž je pozitivno ocenil Drnovškovo predsedniško obdobje, ki ga deli na dve obdobji. Prvo so zaznamovali pogovori o prihodnosti Slovenije, ko se je Drnovšek počasi sprijaznil, da ni več predsednik vlade, in poskušal sicer zelo protokolarno funkcijo nadgraditi s pogovori o prihodnosti države. To mu je delno uspelo, ker je prisilil celoten politični prostor, da razpravlja o tem. Vendar pa se ni zgodilo, da bi javnost to razumela kot pomembno funkcijo.

Grega Repovž

Drugo obdobje je zaznamovalo njegovo gibanje, ko je vstopil v prostor duhovnosti in postavljanja elementarnih vprašanj. Tu je Drnovšek zelo presenetil. Vendar pa Repovž težko reče, da je bilo popolnoma z razumevanjem sprejeto to, kar je sporočal. "Mogoče je to bilo v začetku nenavadno, vendar je javnost - ne pravim, da politika - razumela, o čem Drnovšek govori. Treba pa je upoštevati, da je Drnovšek zaradi tistega, kar je osebno prestal, postal drugačen človek in slednje je bistveno zaznamovalo tudi njegove razmisleke. Redko se zgodi, da bi se kakšna javna oseba izpostavila s svojimi stiskami," je poudaril Repovž.

Drnovšek prevzel vlogo kritičnih intelektualcev, medijev in opozicije

Kot pozitivno ocenjuje, da je Drnovšek ključni del mandata prevzel vlogo kritičnih intelektualcev, medijev in opozicije "in v nekem trenutku avtoritarne poteze, do katerih je prišlo v državi, postavil na tisto mesto, kamor spadajo". Na začetku so bili s predsednikom vlade osebni spori dveh veličin. V trenutku, ko pa je Drnovšek definiral, od katerih demokratičnih standardov ne smemo odstopati - gre za primere medijev, Strojanovih in guvernerja, pa to ni bil več spor dveh politikov, ampak nacionalni spor o tem, do kje sme politika.

Drnovškovo obdobje so po Repovževih besedah zaznamovali tudi nekateri njegovi zunanjepolitični predlogi. Nekateri so bili nenavadni, nediplomatski, ampak povedal je vse tisto, kar razumnim ljudem v teh primerih roji po glavi.

STA

Foto: STA