Avtocesta do Poljske in Ukrajine

Ko je Slovenija septembra v Ljudskem vrtu izgubila proti Severni Irski, ni bilo malo takšnih, ki so že obupali nad morebitno novo uvrstitvijo na veliko tekmovanje. Le mesec dni kasneje so slovenski nogometaši v položaju, ko jim je pot do evropskega prvenstva na široko odprta. Oktobrski ciklus je bil povsem po slovenskih željah. Ne le zmagi nad Ferskimi otoki in Estonijo, tudi razpleti na preostalih tekmah so bili v prid ekipe Matjaža Keka. Marca čakata Slovenijo tekmi proti Italiji doma in Severni Irski v gosteh. V primeru želenega razpleta (šest točk bi bilo sanjskih, ugoden razplet bi bil tudi štiri točke), bi bili povsem blizu vsaj drugega mesta v svoji skupini. Lahko pa se zgodi, da, in tega se reprezentanti zagotovo zavedajo, napademo celo prvo. V minulih kvalifikacijah smo bili blizu zgodovinskega dosežka, uvrstitve neposredno na veliko tekmovanje (doslej se je Slovenija dvakrat na SP in enkrat na EP prebila prek dodatnih kvalifikacij). Zakaj Samirju Handanoviču in druščini kaj takega v tem ciklusu ne bi uspelo? A pot je, seveda, še dolga. Zelo dolga.

Konkurenca se je zaostrila

Kaj smo dobili v tem ciklusu? Na prvem mestu seveda šest točk. In prebrodili eno izmed zahtevnejših gostovanj v skupini, kjer bo imel še marsikdo težave. Tekmo z Estonijo v Talinu. Dobili smo tudi na ''širini'' reprezentance. Naposled se je v članski vrsti uveljavil nesporno kakovosten napadalec Tim Matavž, od katerega si lahko še v tem ciklusu obetamo zelo veliko.

Mnogi bodo rekli, da je zabijal proti Ferskim otokom, proti Estoniji pa ga ''ni bilo''. A mladenič se je doslej že velikokrat dokazal v zahtevni nizozemski ligi. In seveda tudi s 'hat-trickom' proti Ferskim otokom. Treh golov ni lahko doseči nikoli. Ne glede na to, proti komu igraš. Za konkurenco skrbi tudi Josip Iličič, trenutno najbolj opevani slovenski nogometaš, ki blesti v italijanski ligi. Treba mu je najti le ustrezno mesto v ekipi, saj na ''svoji'' desni strani že blesti Valter Birsa, ki je že nekaj časa uveljavljen član izbrane vrste. Tudi Armin Bačinovič vse bolj sili v ospredje in utegne v prihodnosti malce prevetriti zvezno vrsto Kekove čete.

Glavno orožje kolektiv

Konkurenca se je torej zaostrila, a še vedno so stebri izbrane vrste ostali enaki. Samir Handanovič v vratih, Boštjan Cesar v obrambi, Robert Koren v zvezni vrsti in Milivoje Novakovič v napadu. Predvsem slednja sta v zadnjem času slišala mnogo kritik na svoj račun, a na zadnjih dveh tekmah sta dokazala, da še zdaleč nista za staro šaro. Sicer pa je glavno orožje Slovenije že tako ali tako znano že nekaj časa. V zdajšnji izbrani vrsti ni prostora za zvezdnike in pretirano izstopanje posameznikov.

Glavno besedo ima kolektiv, ki na vsaki tekmi na površje postavi enega posameznika. Na zadnji tekmi je bil to Handanovič, pred njim, in podobno bo zagotovo tudi kasneje, je bil (bo) junak kdo drug. In to je tudi najboljša pot do uspeha. Kakovosti pa tej reprezentanci ne manjka. Ne glede na nekatere pesimiste smo prepričani, da se bo v naslednjem obdobju še vsaj enkrat uvrstila na veliko tekmovanje.

Srbi že odpadli?

Ob vsem naštetem pa so nam šli ta mesec na roko tudi rezultati tekmecev. Severni Irci so le remizirali na Ferskih otokih, Italijani izgubili točki v Belfastu, Srbija pa šokantno doživela doma poraz proti Estoniji. In po tem, kar se je dogajalo v Genovi, se prav lahko zgodi, da bo izključena iz vseh tekmovanj. V najboljšem primeru bodo Srbi izgubili točke za zeleno mizo in v tem primeru, poznavajoč njihovo miselnost, bi nadaljevali s slabimi rezultati. Enega tekmeca se je Slovenija torej praktično že znebila.

Srbi, če smo malce predrzni, so torej že odpadli. Potem so v igri še Severni Irci, a glede na kakovost, ki jim jo primanjkuje, ne gre pričakovati, da bi tekmovanje končali pred Slovenijo. Estonci so prijetno presenečenje, a glede na to, da smo jih premagali na njihovem terenu, smo pred njimi v veliki prednosti. In tudi Italijani niso tako dobri, da bi se jih lahko bali. Trenutno še gradijo novo, prenovljeno reprezentanco, Slovenija pa je bila doslej zanje vselej neugoden tekmec. Zagotovo so favoriti v boju za prvo mesto, a tudi mi imamo svoje adute in jih bomo vsekakor skušali unovčiti. Pot do Poljske in Ukrajine je na široko odprta. Trenutno se celo zdi kot avtocesta.