SVET

Ustanovitev Izraela je temeljila na odločitvi Združenih narodov iz leta 1947 o delitvi Palestine na dve državi: judovsko in arabsko.

Le dobrih deset minut po razglasitvi države Izrael je sledilo prvo priznanje. Izrael so kot državo uradno priznale ZDA, sledili pa so Iran, Gvatemala, Islandija, Nikaragva, Romunija in Urugvaj. Takratna Sovjetska zveza je Izrael priznala 17. maja 1948. Sledile so ji Poljska, takratni Češkoslovaška in Jugoslavija, Irska in Južnoafriška republika.

David Ben Gurion

Dan po razglasitvi je bil Izrael že v vojni

Že dan po razglasitvi, 15. maja, so Egipt, Jordanija, Libanon, Sirija in Irak napadle novonastalo državo. Vojna se je končala z njihovim porazom, Izrael pa je utrdil svojo samostojnost in svoje ozemlje povečal skoraj za 50 odstotkov v primerjavi z načrtom o delitvi.

Osrednje slovesnosti ob dnevu samostojnosti, s katerimi bodo zaznamovali 60 let obstoja izraelske države, bodo letos glede na judovski koledar 8. maja.

Dan spomina na padle vojake

Že danes bodo v Izraelu slavili dan spomina na padle v izraelskih vojnah, zvečer pa bodo v Jeruzalemu pripravili velik avdiovizualni šov z naslovom Nebo nad Izraelom. V četrtek, na dan samostojnosti, bo izraelska vojska za javnost odprla vrata svojih vojašnic, Izraelci pa bodo lahko uživali tudi na letalskih mitingih, piknikih na plažah, ognjemetih in koncertih, pripravili pa bodo tudi mednarodna tekmovanja v poznavanju judovskih svetih spisov. V petek so mladi Izraelci povabljeni v Tel Aviv na veliko "rojstnodnevno zabavo".

13. maja bo v luči slovesnosti v Izrael pripotoval ameriški predsednik George Bush, 14. maja pa bo izraelski predsednik Šimon Peres v svoji rezidence sprejel vse, ki so se pred 60. leti rodili na ta dan, je poročal nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung.

"Bil je največji dan v mojem življenju. Nič več se ni niti približalo temu. Vsi smo imeli občutek, da je prišel mesija," se je za nemško tiskovno agencijo dpa spominjal 14. maja 1948 ali 5. ijarja 5708, danes 92-letni Arieh Händler, edini še živeči od navzočih na slovesnosti ob razglasitvi Izraela v Tel Avivu. "Ljudje so kot v ekstazi plesali na ulicah. Imel sem občutek, da bo to vzdušje poskrbelo, da bo iz te države, čeprav ima Izrael veliko sovražnikov, še nekaj nastalo. In takšne občutke imam še danes. Plesali smo še na ulicah, ko so vzletela egiptovska letala in začela z bombardiranjem", se je še spominjal Händler.

Danes slavijo dan spomina na padle v izraelskih vojnah

V šestih vojnah padlo več kot 20.000 vojakov

Ustanovitev in nadaljnji obstoj države, ki meji na Libanon, Sirijo, Jordanijo in Egipt, je bil po letu 1948 večkrat vir številnih napetosti in vojn s sosednjimi arabskimi državami. Po šestih bližnjevzhodnih vojnah, v katerih je padlo več kot 20.000 izraelskih vojakov, se Izrael, ki ima danes okoli sedem milijonov prebivalcev, še vedno počuti ranljiv. In še vedno je še kako živ konflikt s Palestinci. Eden izmed neposrednih dokazov za to je, da je Izrael pred začetkom letošnjih slovesnosti za tri dni iz varnostnih razlogov za Palestince zaprl območje Zahodnega brega, kar običajno počne ob izraelskih praznikih.

Palestinci se spominjajo šest desetletij "nakbe"

In medtem ko bo izraelska država slavila svoje dosežke in vojaške zmage zadnjih 60 let, se bodo Palestinci spominjali na šest desetletij tega, čemur sami pravijo nakba (katastrofa). Po koncu prve arabsko-izraelske vojne 1948 je okoli 700.000 Palestincev zbežalo s svojih domov. Zatekli so se na Zahodni breg, v Gazo in Jordanijo. V državah, kot sta Libanon in Sirija, so še vedno potisnjeni na rob družbe in so skorajda brez možnosti za integracijo.

Palestinskih beguncev je že 4,5 milijona

Število beguncev se je povzpelo že na 4,5 milijona

Skupaj s svojimi potomci se je število beguncev po navedbah Agencije ZN za pomoč palestinskim beguncem (Unrwa) do danes povzpelo na več kot 4,5 milijona. Tretjina jih še vedno živi v begunskih taboriščih, ki so jih leta 1948 začasno uredili. Območje Gaze pa je danes na robu humanitarne katastrofe. Na Zahodnem bregu varnostni zid in nadzorne točke izraelske vojske preprečujejo potovanja in predstavljajo glavno oviro za gospodarski razvoj.

V Izraelu domovino našlo 600.000 preživelih žrtev holokavsta

Za travmatizirane preživele žrtve holokavsta je Izrael na drugi strani pomenil možnost preživetja. Od devetih milijonov judov, ki so živeli v Evropi pred drugo svetovno vojno, so jih šest milijonov umorili nacisti. V prvih letih po ustanovitvi Izraela je v tej državi svojo novo domovino našlo okoli 600.000 preživelih žrtev holokavsta. Do konca 50. let minulega stoletja se je njihovo število povzpelo na 800.000, kar je bilo takrat približno polovica judovskega prebivalstva. Po razpadu Sovjetske zveze je v 90. letih minulega stoletja Izrael doživel drugi veliki val priseljevanja.

V Izraela so se se v 60 letih obstoja preselili trije milijoni ljudi, od tega več kot milijon iz nekdanje Sovjetske zveze. V zadnjih letih priseljevanje upada. Lani je tako v državo prispelo zgolj 20.000 novih priseljencev, kar je najnižja raven v zadnjih dveh desetletjih.

STA

Foto: Reuters