TRENDI

Običajna zgodba je takšna, da po nekajletnem plačevanju najemniškega stanovanja in po pridobitvi redne zaposlitve poskušamo kupiti svoje stanovanje. Primeri, ko bi do stanovanja prišli z lastnimi prihranki niso prav pogosti, zato je običajna pot najem stanovanjskega kredita, pri čemer je dobro obiskati čim več bankirjev in si zagotoviti najboljšo ponudbo.

Za koga?

Brez rednih dohodkov na podlagi pogodbe o zaposlitvi večinoma ni mogoče pridobiti kredita, čeprav so se nekatere banke že nekoliko prilagodile in kot dohodke kreditojemalca upoštevajo tudi honorarje in druge (neredne) prihodke. Za dodatno jamstvo, pa tudi zaradi zmanjševanja stroškov, k najemu kredita vedno pogosteje pristopita oba partnerja, če ne celo vsa družina, ki po delih financira nakup nepremičnine. Za najem kredita ni potrebno biti komitent banke, pa vendar je to velika prednost, tako, da ob izbiri najugodnejše banke za najem kredita marsikdo razmisli tudi o zamenjavi svoje banke.

Odplačilna doba in višina

Ker gre za izposojo velike količine denarja, so stanovanjski krediti praviloma dolgoročni, od 10 pa vse do 30 let. Običajno je najmanjši mesečni obrok 40 EUR, največji pa pri zavarovanju s hipoteko znaša nekje do dve tretjini neto plače ali pokojnine, oziroma odvisno od družinskega proračuna. Pomemben dejavnik pri tem pa je tudi način zavarovanja. Vedno pogosteje se najemajo hipotekarni krediti, ki vplivajo tudi na manjšo obrestno mero in so tako privlačnejši za kreditojemalce. Splošno pravilo pri višini kredita je takšno, da ta ne sme presegati nekje 70 odstotkov vrednosti zastavljene nepremičnine, možni pa so individualni dogovori z banko o financiranju celote. Banka lahko odobri ustrezno nižji znesek kredita tudi glede na tržno vrednost nepremičnine, ki je določena v skladu z bančnim cenilcem.

Euribor ali libor?

Če izpustimo besedičenje o tem, da je potrebno malce pobrskati po ponudbi kreditov in si izbrati najboljšo ceno in preidemo k dilemi, na katero valuto vezati obrestno mero. Nekatere banke sicer ponujajo fiksne obrestne mere, med spremenljivimi pa se odločamo za Euribor ali Libor. Ko se za enega odločimo, pa je višina obrestne mere, ki jo plačujemo banki odvisna od dodanega pribitka, ki pa je tisti del, pri katerem se je vredno razgledati po bančni konkurenci in je seveda odvisen tudi od višine kredita, zavarovanja in odplačilne dobe. Euribor je referenčna obrestna mera evropske monetarne unije, Libor pa je referenčna obrestna mera, ki jo velike mednarodne banke v Londonu vzajemno obračunavajo pri kreditnih poslih in je vezana na valuto švicarskega franka (CHF), obe pa se spreminjata dvakrat letno. In v čem je pomembna razlika? Kredit z valutno klavzulo vezan na valuto CHF in obrestovan po referenčni obrestni meri Libor, se določi v valuti CHF, nato pa se znesek preračuna in izplača v domači valuti po referenčnem tečaju Evropske centralne banke za CHF na dan porabe kredita. Za kreditojemalca pa je bistvena razlika pri odplačevanju kredita. Prevzamete tveganje, ki je povezano s spremembo tečaja CHF/EUR, saj tako vaš kredit oziroma mesečni obrok lahko postane manjši ali pa večji, pretehtati pa je potrebno, kako želite spati naslednjih 30 let. Krediti vezani na švicarski frank so trenutno res ugodnejši, vendar se ne ve, kaj bo v prihodnje.

Možnost življenjskega zavarovanja

Nekatere banke ponujajo življenjsko zavarovanje kreditojemalca, možna pa so tudi nezgodna zavarovanja, ki omogočajo, da ob nastopu teh zavarovalnih primerov zagotovimo varnost našim družinskim članom, saj se bo preostanek kredita v celoti poplačal iz tega zavarovanja in ne bo bremenil naših bližnjih. Odločite se lahko tudi za obliko naložbenega življenjskega varčevanja, kjer poleg zavarovanja za primer smrti svojo premijo še oplemenitite z vlaganjem v sklade.

Maja Rugelj

Foto: JupiterImages