Ponedeljek, 29. 10. 2018, 6.41
5 let, 6 mesecev
Test avtonomnih sistemov: kako daleč je samovozeča prihodnost?
Kaj zares zmorejo? Nalili so si čistega vina #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,56
Avtomobili so z vsakim dnem naprednejši in proizvajalci vozil želijo v bližnji prihodnosti predstaviti vozilo, ki se bo po cestah lahko vozilo povsem samo. Kot je razkril poglobljen in obsežen test Euro NCAP avtonomnih asistenčnih sistemov je ta prihodnost še daleč, a novodobni varnostno-asistenčni sistemi postajajo vsakodnevna praksa, ki močno izboljša varnost avtomobilov.
Britancem so zaprli usta
Euro NCAP, Global NCAP in Thatcham Research so opravili raziskavo v Veliki Britaniji, kjer je 71 odstotkov vseh anketirancev odgovorilo, da je danes že mogoče kupiti avtomobil, ki se po cesti vozi avtonomno. Njihove prepričanje so v kali strli pri organizaciji Euro NCAP in s serijo poglobljenih testov pokazali, da avtonomna prihodnost še ni tako zelo blizu.
Tokrat so v seriji različnih testov neodvisno preizkusili in primerjali avtonomne sisteme na desetih različnih avtomobilih - audi A6, BMW serija 5, DS 7 crossback, ford focus, hyundai NEXO, mercedes-Benz razred C, nissan leaf, tesla S, toyota corolla in volvo V60.
Euro NCAP je z različnimi testi, ki so enake narave kot vsakodnevni dogodki v prometu pokazal in razkril številne pomanjkljivosti asistenčnih sistemov.
- noben izmed avtomobilov danes ne nudi polne avtonomne vožnje
- avtomobili, ki so danes na trgu s svojimi sistemi nudijo pomoč vozniku, toda v nobenem primeru ne gre za avtonomno vožnjo. Voznik za volanom še vedno prevzema celotno odgovornost.
- ob pravilni uporabi lahko te sistemi pomagajo vozniku ohranjati razdaljo med vozili, hitrost in ohraniti avtomobil znotraj voznega pasu.
- asistenčne sisteme ni priporočljivo uporabljati v pogojih, za katere niso bili mišljeni, saj zaenkrat še ne predstavljajo alternative varni in nadzorovani vožnji.
- vsak proizvajalec ima svoj pristop in drugačen način delovanja asistenčnih sistemov, posledično je drugačen tudi nivo vmešavanja avtomobila v samo vožnjo.
Lagodna vožnja ima lahko negativne učinke
Ugotovitve Euro NCAP so na nekaterih področjih pričakovane, spet drugje presenetljive. Recimo, eden izmed najbolj osnovnih asistenčnih sistemov, prilagodljivi tempomat, ima pri različnih avtomobilskih proizvajalcih drugačen način prilagajanja na promet spredaj.
Pri BMW in DS je sistem nudil manjšo raven pomoči, medtem, ko so audi, ford, hyundai, mercedes-benz, toyota, nissan in volvo vozniku nudili uravnotežen nivo med voznikom in vmešavanjem sistema. Največji odmik od ustaljenih smernic predstavlja Tesla. Voznik zaradi odločnega delovanja sistemov zlahka prehitro zaupa delovanju asistenčno-vartnostnemu paketu in pozabi, da avtomobil pravzaprav upravlja on.
Delovanje prilagodljivega tempomata je v večini primerov zanesljivo. Največ teža mu povzročajo dogodki na cesti, kjer mora odreagirati hitro in se primerno odzvati. Ravno zaradi takih nepredvidljivih dogodkov mora voznik nenehno upravljati z avtomobilom in gledati na cesto.
Tesla stežka spusti nadzor vozniku
V vozniških testih se je Teslin sistem znova dokazal kot izredno zanesljiv in je pri vozniku hitro sprožil val zaupanja ter le stežka pustil nadzor samemu vozniku. Pri vklopljenem načinu samodejne vožnje enostavno vozniku ne pusti nikakršnih vmešavanj v vožnjo, saj se ob najmanjšem premiku volanskega obroča s strani voznika celoten sistem izključi. Pri drugih proizvajalcih je meja med sodelovanjem asistenčnih sistemov in voznika v večji sinergiji.
Prilagodljivi radarski tempomat ACC je sistem, ki samodejno in avtomatično prilagaja potovalno hitrost avtomobila glede na hitrost spredaj vozečega avtomobila ter pri tem ohranja enakomerno varnostno razdaljo. Deluje lahko povsem samostojno ali pa v povezavi z ostalimi asistenčnimi sistemi, kot je recimo sistem za nadzor vozila v voznem pasu ali sistem za samodejno zaviranje v sili.
Sistem je zasnovan tako, da samodejno prilagodijo hitrost, tudi če pred njimi avtomobil močneje zavira. Generalno gledano delujejo sistemi zelo dobro in takšne teste opravijo z odliko. Toda tudi tukaj se delovanje prilagodljivega tempomata razlikuje od proizvajalca do proizvajalca, nekateri algoritmi težje prepoznajo stoječe predmete ali pa jih prepoznajo z daljšim zamikom.
V večini primerov uspešni, a enega testa ni opravil nihče
Če so se avtomobili v večini primerov ustrezno odzvali na upočasnjen ali stoječ avtomobil pred njimi, je praktično vsem največ težav povzročal scenarij, kjer se spredaj vozeče avtomobil umakne, pred njim pa je bil postavljen mirujoč avto.
Takšna situacija se vsakodnevno pojavlja na naših cestah in predstavlja težavo tudi pri pozornih voznikih. Ko avtomobil zapusti vozni pas, ima prilagodljivi tempomat s serijo senzorjev in kamer le kratek čas, da primerno odreagira. Pri nižjih hitrostih jim to nekako še uspe, pri višjih pa je čas za reakcijo preprosto prekratek.
Kot so razkrili testi desetih avtomobilov se je večina ustavila pri hitrosti 70 kilometrov na uro, nihče izmed avtomobilov pa se ni bil zmožen ustaviti pri hitrosti 90 kilometrov na uro.
Kot pomoč vozniku in nič drugega
Čeprav je audi A8 že zmožen tretje stopnje avtonomije, ki zaradi zakonskih omejitev pri nas in marsikje drugje še ni omogočena so vsi naprednejši avtomobili klasificirani z drugo stopnjo avtonomije. Torej, gre za sisteme za pomoč vozniku in ne za sisteme, ki prevzamejo nadzor od voznika. Tako kot smo spoznali tudi v uredništvu Siol Avtomoto, ima marsikateri sistem kar nekaj pomanjkljivosti. Čeprav je večina namenjenih uporabi na avtocestah, njihovo delovanje tudi tam ni brezkompromisno. Kar nekajkrat pozabijo zavirati ali pa prepozno vidijo avtomobil, ki se je vrinil pred nas.
