Država želi spodbujati uporabo električnih avtomobilov
Bo na slovenskih cestah v prihodnje več elektrike?
Električna mobilnost je v razvitem svetu precej bolj prisotna kot v Sloveniji, kljub temu pa v vladni službi za podnebne spremembe menijo, da so z razvojem tega področja v naši državi zadovoljni.
Subvencije za nakup vozil, za izgradnjo polnilnega mesta ni potrebno gradbeno dovoljenje
Država je v podporo temu področju lani že sprejela program za spodbujanje električne mobilnosti, ki omogoča tudi subvencije za nakup ali predelavo vozila. Po besedah Barbare Simonič iz vladne službe za podnebne spremembe je v program med drugim vključena tudi ureditev gradbene zakonodaje za postavitev polnilnih mest, ki so po novem obravnavana kot enostavni objekti, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje.
Stvari se obračajo na bolje po zaslugi dobrega sodelovanja med vsemi akterji na tem področju
Ob tem so se z elektrodistributerji in drugimi akterji odločili urediti sistem za spremljanje, vzdrževanje in nadzor polnilne infrastrukture. Pismo o nameri naj bi bilo podpisano konec meseca, februarja pa se bodo že začele prve aktivnosti na tem področju. "Stvari se torej premikajo, kar je tudi zasluga dobrega sodelovanja med vsemi akterji na tem področju, a je za to potreben čas. Treba je vedeti, da je Toyota Prius potrebovala sedem let, da je prodala svoj milijonti avtomobil. Vsaka nova tehnologija potrebuje čas, mi pa smo vseeno majhni, kar še dodatno vpliva na to," je dejala Simoničeva, ki konkretnih podatkov o tem, koliko električnih avtomobilov je trenutno registriranih v Sloveniji, nima.
Med ključnimi dejavniki za preboje električne mobilnosti so spremembe življenjskih navad voznikov
Področje električne mobilnosti v svetu in pri nas je še v začetni fazi uvajanja, pa je povedal Karel Jezernik z mariborske fakultete za elektrotehniko in dodal, da je hitrost uvajanja odvisna od več različnih dejavnikov. Med njimi je naštel spremembe življenjskih navad voznikov, omejitev v razdalji glede na shranjeno energijo, potrebe po novih hranilnikih energije oziroma pametnih omrežij in navsezadnje od samega električnega avtomobila.
Turk meni, da gre Slovenija v korak z drugimi članicami Evropske unije, kar se tiče EV vozil
Predstavnik švicarskega podjetja ABB v Sloveniji, ki velja za enega vodilnih proizvajalcev in razvijalcev novih tehnologij, Ivan Turk, meni, da gre Slovenija v korak z drugimi članicami Evropske unije in je vsaj enakovredna drugim državam v srednji Evropi.
"Trenutne ekonomske in politične razmere, majhno število električnih vozil oziroma njihova dosegljivost pa tudi razpoložljivost polnilne infrastrukture so pokazatelji, da smo na začetku poti, ki pa je pravilno zastavljena," pravi Turk in dodaja, da pa so sedanje slovenske investicije v to področje neprimerljive s primerom Estonije, kjer prav ta trenutek za e-mobilnost namenjajo kar 50 milijonov evrov. Za ta denar bo tudi njegovo podjetje sodelovalo pri postavitvi 200 hitrih in 500 običajnih polnilnih postaj, za potrebe socialnih služb pa bodo nabavili kar 500 vozil na električni pogon.
Simoničeva: Slovenije ne gre primerjati z Estonijo …
Slovenija in Estonija sta v tem pogledu neprimerljivi, na to opozarja Simoničeva, saj so za nas tovrstni projekti v sedanjih finančnih razmerah nepojmljivi, medtem ko Estonije finančna kriza še zdaleč ni tako prizadela.
Kljub vsemu pa je Slovenija precej napredna na tem področju, saj ima trenutno vendarle okoli 45 polnilnih mest, kar pa je za zdaj še neprimerljivo z državami, kot so Avstrija, Nemčija, Francija in drugimi v zahodnem delu Evrope.
V Sloveniji lani registriranih 84 hibridnih in 12 električnih vozil
Velik poudarek e-mobilnosti namenjajo tudi nekateri največji avtomobilski proizvajalci. Kot je povedal zastopnik podjetja Citroën v Sloveniji Corrado Alessio, je pri nas to področje še precej v začetni fazi, saj so lani prodali vsega tri vozila, pa še pri teh gre v glavnem za povpraševanje javnih ustanov in podjetij, ki so okoljsko ozaveščeni. Po njegovih podatkih je bilo lani registriranih 84 hibridnih in 12 električnih vozil, leto poprej pa 117 hibridnih vozil.
Razlog za slabo povpraševanje visoke cene vozil in hitrost polnjenja baterij
Med razlogi, zakaj se ljudje ne odločajo bolj množično za električne avtomobile, je po besedah Alessia poleg slabe ozaveščenosti ljudi, nezadostne infrastrukture ter zaradi nizkega povpraševanja precej visokih cen vozil tudi počasno polnjenje baterij. Polnjenje namreč traja tudi do osem ur, kar pa bo že v bližnji prihodnosti drugače. Slovenija je svojo prvo hitro polnilno postajo nedavno dobila v Mariboru, s čimer se je čas za 80-odstotno polnitev baterije skrajšal na vsega pol ure.
Preberite koliko boste dobili od države, če se odločite za nakup električnega ali hibridnega vozila:
Slovenija je potrdila subvencijo za nakup električnih vozil
V Evropi so v prvi polovici leta trgovci skupaj prodali le dobrih pet tisoč vozil na električni pogon. V Sloveniji so uvozniki letos načrtovali prodajo 65 elektro vozil. A resnica je precej drugačna.
Električna vozila - stanje v Evropi
Kljub dejstvom, da vse več avtomobilskih proizvajalcev ponuja tudi povsem električna vozila in da so za nakup teh vlade namenile tudi subvencije, pa je krog kupcev še vedno (pre)majhen.
Preberite prispevek o težavah pri polnjenju električnih vozil:
Težave pri polnjenju peugeota iona na polnilnicah Elektra Ljubljane
Predstavnika Elektra Ljubljane in Peugeota Slovenija, Rok Obreza in Stojan Renčelj sta odgovorila na nekaj konkretnih vprašanj v povezavi s polnjenjem električnih vozil.
Hitra polnilnica avto napolni v pol ure, običajna v šestih urah - otvoritev v Mariboru
Elektro Maribor je postavil prvo hitro polnilno postajo za električne avtomobile v Sloveniji. Po njihovih besedah je edina v jugovzhodnem delu Evrope, ki lahko avtomobil napolni v dobre pol ure.
Vožnja z električno mazdo domače izdelave:
Mazda RX-8 elektro
Da ne bo pomote - dodatek "elektro" smo si sami izmislili. Res pa gre za športno mazdo, v kateri se običajno vrti rotacijski motor. In vendar se vrti, ampak ne renesis, temveč električni motor.
Preberite tudi, kaj smo že zapisali o električnem trojčku, ki ga sestavljajo peugeot ion, citroën C-zero in mitsubishi i-MIEV
Test: Peugeot ion
V uredništvu smo zagreti za električne avtomobile, pa vendar je test iona nazorno pokazal, da bodo naše ceste elektrificirala podjetja. Za zasebno rabo je ion pač predrag!
Domača predstavitev: Mitsubishi i-MIEV
Mitsubishijev predstavnik tihe revolucije i-MiEV je pripeljal tudi na naše ceste.
Preberite tudi vtise s prve vožnje z Oplovo ampero in Chevroletovim voltom:
Prva vožnja: Opel ampera
70-kilometrski doseg baterij zadosti dnevnim potrebam 80-odstotkov uporabnikov avtomobilov v Evropi. Bencinski motor zadovolji še 20 odstotkov zahtevnejših. No, vsaj kar zadeva avtonomijo.
Prva vožnja: Chevrolet volt
Volt je prvi Chevroletov zares ekološko usmerjen avtomobil. Deluje sodobno, od električnih avtomobilov ga ločuje hibridna kombinacija z bencinskim podaljševalnikom dosega.
Preberite še ostale pomebne električne novice:
391 kilometrov na elektriko brez vmesnega polnjenja
Slovenski konstruktor in strokovnjak za električna vozila Andrej Pečjak je s svojo dacio sandero EV, ki je plod njegovega dela, brez vmesnega polnjenja prevozil 391 kilometrov.
EV Ready – korak k standardizaciji polnilnih postaj
Podjetja Renault-Nissan, PSA in Mitsubishi Motors bodo v skupni zvezi razvili nabor tehničnih meril "EV Ready" za enotno evropsko infrastrukturo za polnjenje električnih vozil.
S peugeotom ionom od Maribora do Ljubljane? Ne gre.
Nizkih stroškov goriva si najbolj želijo vozniki, ki dnevno prevozijo veliko kilometrov. Relacijo Maribor - Ljubljana je v teoriji mogoče prevoziti tudi z ionom, a samo v praksi. Smo preverili.
Dostavnik leta 2012 je postal električno gnani kangoo Z.E
Električni renault kangoo Z.E. je s 104 točkami od 168 možnih osvojil priznanje International Van of the Year. Za njim so se na vrhu razporedili še iveco daily, fiat ducato in volkswagen caddy.
Renault odprl nov testno-laboratorijski center za električna vozila
Renault je v novembru v Lardyju v Franciji odprl center za preizkušanje električnih vozil, v katerega je vložil 28 milijonov evrov. Novi center je pomemben gradnik Renaultovega električnega razvoja.
Foto: Miha Merljak, Ciril Komotar, Reuters










