Petek, 5. 4. 2024, 6.14
3 tedne, 4 dni
Metanol kot alternativna dizlu v ladijskem tovornem prometu
Tovorna ladja Astrid Maersk – proti Luki Koper bo priplula brez kurjenja dizla
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,22
Splovitev ladje Astrid Maersk na Japonskem.
Ladijski prevoznik Maersk je na Japonskem splovil svojo drugo ladjo, ki omogoča pogon tudi na "zeleni" metanol. Skupaj bodo v tem desetletju splovili 25 takih kontejnerskih ladij.
Ladja z imenom Astrid Maersk je druga največja kontejnerska ladja na svetu, ki za pogon namesto klasičnega dizla uporablja tudi metanol. Dolga je 349 metrov, njena bruto tonaža pa znaša 172 tisoč ton, tovorna kapaciteta pa je 16 tisoč kontejnerskih enot (TEU). Ladja bo plula med Azijo in Evropo, pristala bo predvidoma tudi v Luki Koper. Gre za prikaz razvoja alternativnih pogonov v ladijskem prometu, ki predstavlja velik vir izpustov v globalnem transportnem sektorju.
Gre za drugo od skupno 18 tovrstnih ladij s pogonom na metanol, ki jih bo Maersk splovil v obdobju 2024–2025. Skupaj bodo 25 svojih kontejnerskih ladij opremili z dvojnim sistemom, ki bo omogočal pogon tako na klasični dizel kot do okolja prijaznejši metanol. Ladjo so zgradili pri Hyundai Heavy Industries v Južni Koreji, dvojni hibridni pogon pa so izdelali pri nemškem MAN Energy Solutions.
Metanol je v ladijskem prometu dovoljen šele štiri leta
Metanol so razvili pred 50 leti ob takratni energijski krizi, v ladijskem prometu pa so tovrstni tip goriva dovolili leta 2020. Takrat ga je odobrila mednarodna pomorska organizacija IMO.
Do konca lanskega leta so vodilni prevozniki naročili okrog sto tovornih ladij s takim pogonom. Pri večini gre za že omenjeni dvojni sistem pogona, ki uporablja tako dizel kot metanol.
Podobno kot pri drugih alternativnih virih energije je tudi pri metanolu pomemben njegov izvor. Večina globalnega metanola prihaja iz fosilnih goriv, pridobivajo ga iz zemeljskega plina in premoga.
Zagotovili so jim milijon ton "zelenega" metanola
Metanol "zelenega" izvora je dvakrat dražji od dizla, a ladijski prevozniki s tovrstnimi ladjami želijo uporabljati prav takega – to je tudi primer pri Maerskovi ladji. Lani so namreč sklenili dogovor z različnimi proizvajalci metanola v več državah, ki so za njihove ladje zagotovili milijon ton zahtevanega "zelenega" metanola. V primerjavi s klasičnim gorivom ima metanol nižjo energijsko gostoto, zato na ladji rezervoarji tudi zavzamejo več prostora kot pri klasičnem dizelskem gorivu.
Naročili so 25 takih ladij, 19 jih že izdelujejo
Pri Maersku so s tovrstnim tipom pogona med drugim naročili šest ladij s kapaciteto 17 tisoč in dvanajst ladij s kapaciteto 16 tisoč TEU. Ob tem so naročili še eno pomožno "feeder" ladjo, dodatnih šest srednje velikih tovornih ladij pa bodo izdelali še na Kitajskem. Dansko podjetje predvideva, da bodo ob koncu desetletja na letni ravni z njimi privarčevali 2,75 milijona ton CO2.
To so torej še vedno relativno majhne tovorne ladje, saj tovorna kapaciteta pri največjih danes že presega 24 tisoč TEU.
Maersk ima sicer v svoji floti več kot 700 različnih ladij, od kontejnerskih do tankerjev. V povprečju njihova ladja vsakih šest minut nekje na svetu najavi prihod v pristanišče.
