Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Gregor Pavšič

Ponedeljek,
14. 12. 2015,
9.08

Osveženo pred

8 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0

Natisni članek

Audi

Ponedeljek, 14. 12. 2015, 9.08

8 let, 1 mesec

Audi quattro A2 - Kako težko je voziti 30 let staro avtomobilsko legendo

Gregor Pavšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0
Audijevi legendarni avtomobili z začetka 80. let, ki so v športnem svetu utemeljili štirikolesni pogon, so po 30 letih dragoceni in zaželeni dirkalniki. Enega ima tudi svetovni podprvak v reliju.

Legendarni avtomobil, ki je starejši od svetovnega podprvaka v reliju

Jari-Matti Latvala je svetovni podprvak v reliju, tovarniški voznik moštva Volkswagen in tako eden najhitrejših voznikov avtomobilov v zadnjem desetletju. Zmagovalec 15 relijev za svetovno prvenstvo se je kot otrok – v domačem Turkuju je krajši čas igral tudi hokej na ledu – nad avtomobilskim športom in še posebej nad relijem navdušil v 90. letih.

Rojen je bil leta 1985, ko je bila na vrhuncu takratna znamenita skupina B. Latvala je le slišal pripovedke o junaški vožnji svojega poznejšega idola Henrija Toivonena in številnih nepozabnih avtomobilih tega obdobja. Danes, ko si to lahko privošči, ima v domači garaži tako starega forda escorta s pogonom na zadnji par koles kot tudi repliko audija quattro. To je začel izdelovati pred dvema letoma in zdaj je občasni udeleženec starodobnih relijev.

"Vedno sem bil privrženec starih avtomobilov za reli, ki izvirajo s konca 70. in začetka 80. let. Audijev avtomobil je bil tako revolucionaren, da bi bil na seznamu mojih želja, tudi če ne bi bil danes zaposlen pri Volkswagnu," nam je v bližini Conegliana v Italiji, kjer se je s svojim audijem predstavil kot sovoznik, povedal 30-letni Finec.

Sanje nemških inženirjev iz Ingolstadta

Pri Latvalovem audiju gre prav za prvo dirkaško različico quattra, s katerim so v Ingolstadtu na začetku leta 1981 osupnili svet mednarodnega avtomobilizma. Glavni idejni vodji projekta Jörg Bensinger in Walter Treser sta skupaj z vodstvom družbe uspešno lobirala pri mednarodni avtomobilski zvezi FIA, da je ta sploh dovolila uporabo štirikolesnega pogona v svetovnem prvenstvu v reliju, za nameček pa sta revolucionarni avtomobil opremila še s turbinskim polnilnikom.

Tako se je začela razvijati njuna osnovna ideja, da bi s tehničnim razvojem omogočila športne avtomobile z večjo zalogo konjenice pod sprednjim pokrovom motorja. Audijev quattro je imel za tiste čase zelo zgledno zalogo 350 "konjev", a je bil v primerjavi z neposrednimi tekmeci tudi precej težji in slabše uravnotežen avtomobil. Petvaljnik je bil namreč nameščen skrajno spredaj in vozniki so imeli, kljub zavidljivim uspehom, za volanom polne roke dela.

Latvala: Precej bolj se potim v audiju kot v Volkswagnovem dirkalniku WRC

"Vsekakor ga je veliko težje voziti kot moj moderni volkswagen polo R WRC. Zahteva še veliko več vozniškega dela in predvidevanja pred ovinki. Na eni strani je tako zaradi klasičnega menjalnika oblike H, saj je treba z levo nogo pritiskati stopalko sklopke in z desno roko iskati pravilno prestavo, pa tudi zaradi delovanja turbinskega polnilnika. Če med ovinkom ne dodajaš plina in s tem ohranjaš vrtenja turbine, se znajdeš v tako imenovani turboluknji. Potrebnega je torej več fizičnega dela z avtomobilom in poznavanje mehanskih osnov vožnje, zato se v audiju dejansko potim še bolj kot v Volkswagnovem dirkalniku WRC. Morda tudi zato, ker audi na strehi nima odprtine za hlajenje," je razlagal Latvala, ki je ta konec tedna sedel v precej manj digitalno zasnovani notranjosti dirkalnika. Pozabiti je moral seveda tudi na sekvenčni menjalnik z obvolanskimi ročicami za pretikanje.

Avtomobiloma je skupen mehanski srednji diferencial, ki je pri quattru zaprt v razmerju 50 : 50. Razporejanje moči med sprednjo in zadnjo osjo je imel dirkaški quattro šele v različici S1 sredi leta 1985.

Nastop na italijanskem reliju z audijem se je za Latvalo sicer končal po okvari motorja. Avtomobil si je nazadnje delil z italijanskim voznikom Andreo Zivianom, ki je prav tako kot Latvala sam izdelal repliko dirkalnika.

Pot do prave Audijeve replike je predvsem draga

"Tudi sam bi rad doma naredil podobno repliko, a je osnovo avtomobila zelo težko dobiti. Na trgu taki serijski audiji stanejo kar okrog 30 tisoč evrov. Ko imaš enkrat osnovo, je vse potrebne dele veliko lažje kupiti," se je na istem reliju, kjer je vozil Latvala, ob pogledu na dva enaka audija quattra A2 namuznil tudi slovenski državni prvak v reliju Darko Peljhan.

Različica A2 je bila zadnja izpeljanka originalnega quattra, ki je v svet relija pripeljal štirikolesni pogon in poskrbel za uveljavitev turbinskih polnilnikov. Originalni avtomobil še ni bil izdelan kot prototipni dirkalnik skupine B, saj je izviral iz velikoserijskega dirkalnega avtomobila skupine 4 in zato sredi osemdesetih že težko držal korak z namensko izdelanimi dirkalniki skupine B. Audi je po quattru A2 izdelal quattra sport, katerega zaščitni znak je bila predvsem veliko krajša medosna razdalja.

Ne spreglejte