Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Gregor Pavšič

Ponedeljek,
27. 7. 2015,
23.55

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Ponedeljek, 27. 7. 2015, 23.55

8 let

Eric Carlsson v Ljubljani: makadamska lekcija na Krimu za Slovence

Gregor Pavšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4
Eric Carlsson spada med pionirje svetovnega relija. Zaradi povezave s Saabom je postal ambasador švedske znamke, s katero je dosegel vse svoje uspehe. Pred 50 leti je saabe dokazoval tudi Slovencem.

Njegovo življenje je bilo povezano s Saabom

Erica Carlssona so upravičeno imenovali g. Saab. Rojen je bil v Saabovem mestu, švedskem Trollhättnu, kjer je odrastel, se zaljubil v Saabove avtomobile in postal dosmrtni ambasador švedske avtomobilske znamke. Z njo je postal tudi prvi zvezdnik svetovnega relija, ki je v šestdesetih letih serijsko zmagoval na relijih v Monte Carlu in po Veliki Britaniji. Poročil se je z mlajšo sestro znamenitega dirkača sira Stirlinga Mossa.

Carlsson je zaslovel sredi petdesetih let, ko na zasneženih švedskih cestah ni hotel dirkati z verigami na kolesih. Bil je eden pionirjev vožnje s tehniko zaviranja z levo nogo, s katero je kompenziral prvotni šibek 750-kubični motor trivaljnega saaba 96 in predhodnih švedskih modelov. Po zmagi na reliju tisočerih jezer na Finskem se je dokazoval na mednarodni sceni. Dvakrat zaporedoma je dobil prestižni reli Monte Carlo, med letoma 1960 in 1962 pa trikrat zapored tudi zahtevni makadamski reli po Veliki Britaniji.

Leta 1963 se je poročil z uspešno voznico relija Pat Moss, sestro znamenitega dirkača Stirlinga Mossa, in se preselil v Veliko Britanijo. Leta 1965 je bil na vzhodnoafriškem reliju njegov sovoznik edinkrat tudi sam svak Moss. Carlsson je vse do letošnje smrti ostal Saabov ambasador. Umrl je pri 86 letih.

S saabi so dirkali tudi prek takratne Jugoslavije

Saabovi avtomobili so bili konec šestdesetih let priljubljeni tudi v Sloveniji. Švedske avtomobile smo videli tudi na tekmovanjih v takratnem jugoslovanskem državnem prvenstvu. Koprčan Rajko Krašna je bil s saabom 96 sploh prvi Slovenec, ki je postal državni prvak v reliju v nekdanji skupni državi. S tem avtomobilom je bil zelo uspešen tudi Andrej Vidic, večkratni državni prvak, ki je z njim nastopil celo na reliju Monte Carlo.

"Saabi so bili zelo vzdržljivi. Veste, takrat so bili reliji povsem drugačni kot danes. Štartali smo v Kopru, cilj pa je bil v Skopju. Na tako dolgi poti je bila najpomembnejša vzdržljivost vozila, šele pozneje je prišla na vrsto moč motorja. V naših saabih so bili motorji skoraj serijski. Reli Monte Carlo pa je bil kajpak velika avantura. Na štart v Atene smo se peljali z nekaj markami v žepu in tam začeli uvodno etapo do Monaka. Nekje v Italiji sem ostal brez zavor in moral odstopiti," se spominja Vidic. Na istem reliju je kot sovoznik sodeloval tudi Krašna, a s Hrvatom Mladenom Batorijem prav tako nista videla cilja.

Kljub eksotiki je postal dirkaška ikona

Saab je model 96 izdeloval med letoma 1960 in 1980. Dvovratni avtomobil je sprva poganjal trivaljni dvotaktni motor, pozneje pa ga je nadomestil štiritaktni motor V4. Športne različice serijskega saaba sport so imele od leta 1964 43-kilovatni motor s tremi uplinjači in posebnim injektorjem olja, zaradi katerega so tudi pri dvotaktnem motorju lahko točili klasično bencinsko gorivo. Moč se je sprva na sprednji kolesi prenašala prek tristopenjskega menjalnika, ki ga je pozneje nasledil štiristopenjski.

Na prvi pogled eksotični avtomobil, ki je imel za tiste čase precej zaobljene zunanje oblikovalske linije, težak, 1,6-litrski štirivaljni motor in dolg nos, je od dirkača zahteval veliko poguma in vozniške odločnosti. Pri različici V4 je bilo okrog 60 odstotkov mase na sprednjih kolesih, a ker je bil vzdržljiv in ker so ga vozniki podobno kot minija znali peljati v klasičnem skandinavskem slogu, se je kljub nišni zasnovi Saaba vpisal med največje dirkaške ikone.

Ne spreglejte