Matevž Lenarčič obletel svet in pristal v Portorožu: za njim je 186 ur letenja in 42 tisoč kilometrov

Slovenski pilot drugič obletel ves svet

"Zahvala celotni ekipi. Vse je potekalo sanjsko. Cilj ni bil le let okrog sveta, želeli smo narediti še kaj več za boljši jutri. Na srečo se je vse dobro končalo, lahko pa bi bilo tudi drugače. Treba je živeti iz dneva v dan in ostati pozitiven. To je eno glavnih vodil našega projekta, ki se je danes uspešno končal," je ob vrnitvi v Portorož povedal Matevž Lenarčič, ki je na pot okrog sveta prav tako iz Portoroža odletel 26. marca. S tem je ponovil svoj dosežek iz leta 2012, ko je z ultralahkim letalom prav tako obkrožil zemeljsko oblo.  

Video - gasilski pozdrav za Lenarčičevo letalo na ploščadi letališča v Portorožu:

Še vedno je najbolj jezen na ameriške birokrate

Slovenski pilot je v zraku naredil 186 ur letenja in preletel dobrih 42 tisoč kilometrov. Povprečna hitrost je bila okrog 120 vozlov. Če se njegov polet ne bi zapletel na Havajih, kjer je bilo njegovo letalo štiri dni prizemljeno, bi celo postavil svetovni rekord v najkrajšem času za let okrog sveta s primerljivimi letali.

"Načrtovali smo 13 etap in računali, da pridemo nazaj v 24 dneh. Žal se je zapletlo v ZDA, ki pa postaja ena glavnih birokratskih držav. Če je bila včasih to Rusija, je to danes ZDA. Hvala vsem, ki so mi v tistem trenutku pomagali. Najbolj črn scenarij je bil, da letalo pospravimo v zabojnik in ga z ladjo spravimo nazaj v Slovenijo. Zaplet je bil nepotreben in povsem birokratski. Nekdo pač ni razmišljal z lastno glavo, temveč slepo sledil birokraciji," se je zapleta spomnil Lenarčič, ki je celoten projekt ocenil na okrog pol milijona evrov.

Lenarčič je danes spet zadihal slovenski zrak. Za njim je 42 tisoč kilometrov dolga pot. V zraku je prebil 186 ur. Povprečna hitrost je bila okrog 200 vozlov oziroma 360 kilometrov na uro.

Kljub srečnemu koncu je bil polet povezan z velikim tveganjem

Polet okrog sveta z ultralahkim letalom je kajpak velik podvig, ki je nerazdružljivo povezan s tveganjem. Nevihte potujejo morda s hitrostjo 60 kilometrov na uro. Kot pravi Lenarčič, se jim lahko izogneš, če jih seveda vidiš. Nevihte so velikokrat skrite in tudi velika potniška letala imajo z njimi lahko resne težave. Zato imajo sisteme za odkrivanje takih neviht.

"Od mojega nepogrešljivega pomočnika Domna Graufa sem prek satelitskega telefona dobival sporočila z razpoložljivimi vremenskimi podatki. Vreme se tudi pogosto močno spreminja. Celo med zadnjo etapo do Portoroža je veter pihal povsem drugače od začetne napovedi."

"Žal se je zapletlo v ZDA, ki pa postaja ena glavnih birokratskih držav. Če je bila včasih to Rusija, je to danes ZDA," pravi Lenarčič.

Kako v letalu sam zdržati 18 ur?

Povprečnemu potniku je muka v udobnem letalu sedeti že deset ur med poletom iz Evrope v ZDA, zato si je težko predstavljati tudi fizično zahtevnost tako dolgega poleta z ultralahkim letalom. Med najdaljšo etapo je bil v zraku celih 18 ur.

"Letalo je bilo zelo udobno, zato tudi 18 ur dolg let ni bil težava. Preprosto poskušaš držati glavo nad vodo. Ves čas je treba biti pozoren, popolna koncentracija je nujna. Stres je stalen, zato tudi težave z zaspanostjo ni bilo. Večina etap je bila prijetnih, nekaj pa je bilo tudi zelo zahtevnih. Iz Emiratov mi ni uspelo leteti do Krete, saj so me ustavili tako veter kot neprijazni kontrolorji. Na srečo smo skupaj s partnerji iz Anglije v nekaj urah dobili dovoljenje za pristanek v Egiptu. Etape so bile dolge, nemogoče je ves čas pričakovati lepo vreme. Na Šrilanki sem letel ponoči in v slabem vremenu, pristanek je bil skoraj na pamet. Pač nihče ni vedel, kaj se bo zgodilo," se je ob vrnitvi v Portorož spominjal Lenarčič.

Lenarčičev zadnji nizek prelet portoroškega letališča v spremstvu še dveh letal.

Lenarčič: Naš planet ni prenaseljen, dovolj je prostora. Ne razumem, zakaj Evropa zapira meje.

Lenarčič pravi, da te na takem poletu zaznamuje vsaka minuta. Iz zraka je svet videti drugače kot iz naše vsakdanje perspektive.

"Naš planet ni prenaseljen. Prostora je ogromno, to velja tudi za Slovenijo. Kaj šele za Madžarsko, ki pa zapira svoje meje. Ko sem letel nad morjem med Egiptom in Grčijo, sem se spomnil na prava junaštva tam spodaj v mrzlem morju. To so družine beguncev in migrantov, ki se odločijo za popolnoma nepredvidljivo pot, vsako sekundo tvegajo svoja življenja. Ko pridejo do Evrope, jih tu pričaka veliko ljudi, ki so polni homofobije, bojazni in strahu. Raje sodelujem s tistimi, ki mislijo pozitivno in ne škodujejo drugim," razmišlja Lenarčič.

Lenarčič s koncem projekta seveda ne bo nehal leteti in zbirati podatke o ravneh črnega ogljika. Do leta 2020 bo predvidoma zbiral podatke nad Sredozemljem, odpravil pa se bo tudi do Kitajske, Himalaje in Antartike.

Lenarčiča je v Portorožu kot prvi pozdravil Robert Kranjc, direktor letališča.

Onesnaženje je nekje kritično, skrb vzbujajoča je tudi kakovost zraka v slovenskih dolinah in kotlinah

Lenarčič je med vsako etapo meril raven črnega ogljika v zraku. Zbrani podatki bodo temelj konkretne analize onesnaženosti zraka. Kot pravi Lenarčič, so svoj del naloge opravili, nadaljevati bi morali politiki.

"Podatke smo zbirali tam, kjer teh podatkov ni. Določimo lahko tudi vire črnega ogljika. Ugotovili smo, da so koncentracije nekje zelo visoke. Nad Mehiškim zalivom smo ugotovili visoke koncentracije, prav tako ob zahodni obali Indije; na koncu poleta je bila tudi visoka raven nad Kairom. Viri so lahko industrija, promet, zažiganje biomase. Vse emisije so lokalne, a se nato širijo regionalno in vplivajo na globalno onesnaženje. V Sloveniji veliko ljudi živi v kotlinah in dolinah, zato je čiščenje zraka zelo neučinkovito. Kdor živi v Ljubljani, živi le zaradi črnega ogljika več kot leto manj kot sicer. Toda nekje smo izmerili, da je bilo na višini 3.000 metrov takšna raven ogljika kot v Ljubljani sredi poletja. Taka raven je zelo visoka," je povedal Griša Močnik, ki je z Lenarčičem sodeloval na področju meritev črnega ogljika.