Mitsubishi outlander 2,0 DID

Veste, v čem je problem terensko okrepljenih karavanov, recimo prejšnjega outlanderja? V tem, da "ne izgledajo". Super je, ker se peljejo kot limuzine. Imajo dovolj prostora, terensko so dostikrat povsem dovolj zmogljivi, priplezajo tja, kakor se večina kupcev tako ali tako nikoli ne bo zapeljala. Pa vendar je novi outlander po izgledu bolj klasično terenski, kot je bil prvi (večji, višji, se pravi ogromen). Trdimo, da je razlog samo v dejstvu, da se ljudje v velikih terencih počutijo bolj samozavestno, bolj vzvišeno. Sebi si v pravem terencu lažje rečejo: "Ej, ti si pa res dasa!"

Zunanjost, notranjost

Prva generacija outlanderja se je prodajala kratek čas, manj kot štiri leta. Zdaj je tu drugi outlander, narejen v sodelovanju s francoskim PSA-jem. In kaj je Francoze motilo pri prvem outlanderju? Menimo, da samo izgled, nič drugega. V tehniko, v vozne lastnosti, v prostornost ... niso dvomili. Samo neterenski izgled. To popravlja novinec, ta je lahko avto za poziranje. Je dovolj impozanten, da bi ga, če bi bil le malce večji, za svojega vzeli raperji, s črnimi stekli zadaj pa je vsekakor dovolj "mafijski", da voznik izpade pomemben. No, vsi mi, ki avto kupimo predvsem zaradi vožnje, smo veseli, da je outlander II ohranil vse dobro outlanderja I. Na primer limuzinski (karavanski) položaj za volanom. Dejansko je to dejstvo perfekten trik - vsi menijo, da si faca, ker voziš nekaj mogočnega, ti pa prav nič ne trpiš, saj se pelješ enako, kot bi se peljal v običajnem avtu. Kakorkoli že: outlander ugaja tudi z velikim prtljažnikom, ki je večji od tistih v karavanih, dva zložljiva sedeža pospravljena v dno prtljažnika pa sta sploh bonus. Že res, da je to nekaj, kar rabiš samo dvakrat na leto, a si takrat vesel, da si imel to možnost - za redno uporabo sta seveda preveč zasilna. Hvalimo tudi številna odlagališča v kabini in avdio sistem z dodatnim nizkotonskim zvočnikom.

Vozne lastnosti

No, prav brez žrtev ni šlo. Outlander se po cestah pelje slabše kot terenski karavani. V hitro voženih ovinkih se "ogromnost" čuti. A to je edini minus, pa še ta bo motil le tiste, ki napačno dojemajo namembnost terencev. Po makadamu se outlander pelje vrhunsko, luknje res dobro požira, na potovanjih se izkaže z udobjem. Priplezali smo tudi v kar zahteven teren, seveda pa smo se ves čas zavedali, da Mitsubishi za resno terensko rabo ponuja pajera.

Zmogljivosti, poraba

Dvolitrski dizel nas je navdušil že v grandisu. V tistem velikem enoprostorcu je stregel z več kot spodobnimi zmogljivostmi in hkrati z nizko porabo. Tokratna zgodba je podobna. Zmogljivosti so solidne, na avtocesti, v mestu, edino na terenu smo se občasno soočili s pomanjkanjem v nanjižjih vrtljajih. Poraba je s 7,6 litra na sto kilometrov odličen podatek.

Cena, tekmeci

Outlander štrli iz klasičnih okvirjev razredov terencev. Ni več terenski karavan, kakršen je bil v prvi generaciji, ko je bil direktni tekmec subaruju foresterju. Avto vsekakor še ni tako velik kot veliki terenci, na primer pajero iz iste hiše ali pajerovi tekmeci pathfinder, land cruiser ... Od teh se tudi precej bolj lahkotno pelje, še zdaleč ni tako težaški, je vendarle SUV. Za povrh s sedmimi sedeži prekaša klasične male športne terence, recimo toyoto RAV4, freelanderja, antaro ... Tako je še najbolj podoben hyundaiu santa fe.

Oglejte si celotno fotogalerijo