Fiat 500 1,4 dualogic

Že preizkušeno

Izbira prave petstotke je dolgotrajen proces

Preizkusili smo že celo vrsto fiatov petsto, zato lahko trdimo: izbira petstotke je zapleten proces. Prvič, gre za vozilce z vrhunskim dizajnom, ki te povsem omreži, v ta avto se zaljubiš. Ni druge možnosti. Pa vendar ni dovolj, da greš v prodajni salon in rečeš, takega bi! Ni "šans", avto je krasen, odličen, zelo ga priporočamo, a nakup nujno zahteva resen premislek.

Šminka ali ne-šminka?

Razmislek zahteva že izbira barve. Naj bo pastelna, v stilu šestdesetih, ali pa naj bo avto vroč, rdeč? Pa ne samo v barvi, bistvo je tudi v dodatkih, v nalepkah v stilu športa ali pa italijanske romantike, bistvo je v stekleni strehi. Ali pa v kromiranih ceveh, s katerimi se da umetno "postarati" to živo legendo. No, tokratni testni petsto je ne-našminkan, in zdi se nam, da mu nekaj manjka.

Rajši bolj skromnejši motor

Videz je sicer pri tem avtu bistven, a še bolj resen razmislek zahteva izbira tehnike. Recimo izbira motorja. Namreč, fiat petsto z 1,4-litrskim motorjem s stotimi konjiči je sicer "fajn", a v praksi ni ravno poskočen, kot bi denimo lahko sklepali na podlagi majhnosti in zaloge moči. Bolj zanimiv je dizelski multijet, ki razvaja s turbinskim polnilnikom in s tem povezanim pospeševanjem iz nizkih vrtljajev. Za povrh dizel nudi zares nizko porabo, cena pa je povsem enaka močnejšemu bencincu. Pa vendar, 1,2-litrski bencinec je enako varčen kot dizel, zmogljivosti pa niso bistveno bolj skromne, morda je zato denar bolj smiselno porabiti za dodatno opremo.

Bolj skromen motor, bolj okretna petstotka

Različice z 1,4-litrskim motorjem odsvetujemo tudi zaradi večjega obračalnega kroga – šibkejše različice se obrnejo na 9,2 namesto 10,6 metra, trdimo, da je slednji podatek nedopusten za avtomobil, ki s svojo majhnostjo obljublja še posebej enostavno mestno manevriranje.

Dualogic? Rajši ne.

In nazadnje: samodejni menjalnik oziroma robotizirani ročni menjalnik s petimi prestavami (namesto ročnih šest). Z njim je potrebno delati nežno, pozabiti je treba na živahno pritiskanje stopalke na plin, moti tudi sunkovito obnašanje pri polževi vožnji oziroma pri parkiranju, pa tudi dejstvo, da na klancih zahteva speljevanje z ročno zavoro. Saj, na menjalnik se da navaditi, recimo tako, da pomagaš menjalniku izbrati pravo prestavo z vmesnim popuščanjem plina, a da bi res šlo za "sladko brezdelje" oziroma "dolce far niente", kot pri Lancii pravijo isti tehnikaliji, to pa ne. Za znosno shajanje s tem menjalnikom se je potrebno močno prilagajati. Ali ja ali ne, je seveda vaša odločitev, a mi trdimo, da je med živahnim šviganjem po mestnih ulicah bolj enostavno ročno prestavljati, kot pa se prilagajati temu menjalniku.

Oglejte si celotno fotogalerijo

Pooblaščeni prodajalci