Dacia duster 1,5 dCi 4x4

Daleč od lepotnih idealov, ampak ...

Po našem mnenju je duster videti odlično. Jasno je, da ne gre za običajnega SUV lepotca, prepojenega s športno-elegantnimi potezami, je pa oblika (spredaj in zadaj) dovolj učinkovita, da pusti močan vtis. Sprednji del deluje odločno, zadnji pa zaradi pločevinastih mišic namiguje na športnost, ki pa, mimogrede, ni dusterjev adut, a o tem pozneje.

Veliko plastike in še več šepajoče ergonomije ...

Znotraj je duster družinsko prostoren, tudi na zadnji klopi. Zaradi višine vozila je dostop lahek, raven je tudi nakladalni rob prtljažnega prostora. Pogoj, da bi lastnik zadovoljen, je takoj vsaj delno izpolnjen. A plastike, tudi tiste trde in neugledne, je veliko in ergonomija šepa. Stikali za odpiranje sprednjih šip sta nameščeni vsak na svojo stran sredinske konzole, do tistih za odpiranje zadnjih pa se s težavo stegnejo tisti zadaj in tisti spredaj. Nameščeni sta med sprednja sedeža in potisnjeni nazaj, k naslonjalu. Pod vzvod ročne zavore pa so skrili stikalo za nastavljanje stranskih ogledal. Ampak takšnih "trikov" smo se v nekaj letih druženja z drugimi daciami že privadili …

Mehko, a ne vedno tudi udobno

Duster na cesti ne posega po presežkih. Pelje se mehko in ne samo po asfaltu. Slabše ali podpovprečno urejene makadamske poti prenaša z zmerno mero udobja. Jasno je tudi, da podvozje ni tako sofisticirano kot pri nekaterih mnogo dražjih, enako velikih športnih terencih. Slabša zvočna izolacija pomeni, da se kamenčki, ki udarjajo v spodnji del avtomobila, in prevožene luknje slišijo veliko bolj, voznik pa ima ves čas občutek, da je duster narejen prav za takšne, neurejene ceste.

Štirikolesni bi moral biti nujen dodatek

Testni "prašilec", če njegovo ime poslovenimo, je moč dizelskega agregata prenašal na vsa štiri kolesa. Glede na to, da naj bi bil ta avtomobil rešitev za vse tiste, ki iščejo poceni, relativno sodobno, predvsem pa trpežno prevozno sredstvo, ki bi zdržalo vsakodnevno maltretiranje po grobih makadamskih cestah, je štirikolesni pogon vsekakor nujen dodatek.

Amaterski plezalec, ne vrhunski alpinist

Opozarjamo pa, da s tem dodatkom dacia postane malce boljši plezalec, ne pa alpinist. Če poenostavimo: štirikolesni pogon naredi dacio na terenu povsem enakovredno običajnim malim vozilom SUV. Torej mehkim terenčkom, tistim, za katere v testih vedno pravimo, da naj se ustavijo, ko se končajo resni kolovozi in se začne resen teren.

Z dizlom smo bili (kot vedno) zadovoljni

Prostorninsko skromen (1461 kubičnih centimetrov) vendar značajsko vseeno močan dizelski motor je brez težav držal korak z našimi zahtevami. Kljub "le" 81 kilovatom se duster ni zdel podhranjen, pa bi se to zaradi pogoste uporabe štirikolesnega pogona lahko zgodilo. Na testnem krogu je "popil" 6,5 litra plinskega olja na sto kilometrov, kar je samo po sebi prav skromen podatek, a pokaže realno sliko tistim, ki ga bodo pogosto uporabljali na zahtevnih podlagah oziroma v zahtevnih pogojih.

Lahko je zelo poceni …

… če se kupec odloči za povsem osnovnega "prašilca", ki stane desetaka manj kot deset tisoč evrov. Takšnega z 1,6-litrskim bencinskim motorjem in dvokolesnim pogonom. Doplačilo štirikolesnega pogona pomeni dvig cene na slabih 12 tisoč evrov, v povezavi z dizelskim motorjem pa na 15.500 evrov. Še vedno ugodna številka, ki pa se spremeni, če kupec zahteva še boljšo opremo in "hudo" prestižne dodatke, kot so ESP, usnjen volanski obroč, električni pomik šip zadaj in lita platišča. Ta v takem primeru počasi prileze na 18.300 evrov.

Pri 18 tisoč evrih tekmecev ni malo, ampak …

Dobro, vemo, da lahko za podobno ceno v garažo zapeljete že qashqaija, novega mitsubishija ASX, celo škodo yeti, sicer brez štirikolesnega pogona, a z veliko več imidža ... Če si bo dusterja kdo omislil, da bo z njim poziral, bo udaril mimo. Duster bo zadetek v polno le za tiste, ki štirikolesni pogon dejansko potrebujejo, torej za tiste, ki bodo od avtomobila veliko zahtevali in ne bodo "jamrali" ob vsaki praskici.

Oglejte si celotno fotogalerijo

Preberite tudi:

Pooblaščeni prodajalci