AVTOMOTO

Superšportni motocikli litrske prostornine predstavljajo nek vrhunec sodobne motociklistične industrije. Honda CBR 1000 RR je zato stroj, za katerega ni vsak voznik dovolj usposobljen, za katerega je malokatera cesta dovolj prazna, in nobena omejitev hitrosti dovolj visoka. Obenem pa tudi motor s katerim lahko križarimo in le vzbujamo vtis - tako z dirkaškim dizajnom kot tudi zavestjo, da smo kralji saj če želimo daleč okoli ni nikogar, ki bi lahko bil tako hiter kot mi.

Oblika

V Repsolove "bojne" barve odeta Honda skorajda ne potrebuje opisa. Izgled motocikla, ki je navidez skoraj enak tistemu s katerim je Nicky Hayden lani osvojil naslov svetovnega prvaga v najprestižnejšem motociklističnem razredu motoGP pove vse. To je čistokrvn dirkalnik za civilno uporabo, kateremu že zajetnost "čez pleča" izdaja, da v njem kipi več moči kot jo bomo kdaj razumsko potrebovali. Motor je seksi, to ni dvoma. Nizko postavljena srepeče gledajoča žarometa v nosu in podobno zašiljen zadek z izpušnim sistemom speljanim pod sedežem zaokrožujeta estetske linije. Toda izgled je tukaj predvsem v vlogi funkcionalnosti. Tako v smislu aerodinamike kot razporeditve mase ali le ergonomije voznika.

Vozne lastnosti

Motocikel je inspirirala Rossijeva RC211V in zato ne more prinesti drugega kot vrhunske vozne lastnosti. Je, kirurško natančen v zavojih, stabilen pri visokih hitrostih in lahkoten pri vožnji skozi serpentine ali med prehitevalnimi manevri. Več si od motocikla ne moremo želeti in to ne glede na to ali ga uporabljamo v odprtem prometu ali na dirkališču kamor resnici na ljubo tak paket moči in zmoglčjivosti tudi sodi. Motor sledi vsakemu migljaju in med vožnjo ne daje vtisa zajetne litrske prostornine. Za idealno kombinacijo ciklistike skrbi kratka medosna razdalja z le deset centimetri predteka, elektronski stabilizator krmila - (HESD), ki se obnaša kot nekak progresivni servo pri avtomobilih in odllično vzmetenje pri katerem se izkažejo predvsem Showine polno nastvaljive vilice. Tudi zveznost naraščanja moči veliko pripomore k dobrim voznim lastnostim. Nekateri tekmeci s ebahajo z večjo končno močjo, a že te je v praksi več kot dovolj, predvsem pa je zato motor prijaznejši, kar pa za amaterskega voznika pomeni boljše čase na krog kot surova neukrotljivost. Obenem pa so inženirji lahko pustili vrtino in gib takšno, da je motor lahko ozek in kratek, kar je za užitek v vožnji ključno.

Zmogljivosti

Motocikel z več kot 170 konjiči pri 175 kilogramih v prvi prestavi doseže 140 km/h, v drugi 190 km/h in ima potem še štiri prestave. To o zmogljivosti pove pravzaprav vse. Pospeševanje je zato surovo in hitrosti, ki jih dosega vrtoglave saj pospešuje praktično s hitrostjo prostega pada. Že na dirkališlu je litrsko CBR-ko dobro jemati z rezervo, na v odprtem prometu pa smo z eno nogo vedno na drugi strain zakona in z drugo nogo na drugi strain življenja. Na tem motorju ni več ravnin in ves promet postane nasproten saj je razlika med nami in vozili ki jih prehitevamo tako velika, da se nam zdi da nam vozijo nasproti. Tudi zato se CBRka ponaša z vrhunskim zavornim sistemom. Dva 320mm radialno vpeta zavorna koluta Tokico že ob dotiku zavorne ročice prepričljivo ustavlja motocikel. Le pri končnio hitrosti, ko moramo nenadoma zavorati zaradi nepremišljenega tovornjakarja na našem pasu se zdi, da je moč zaviranja premajhna. A tega niso krive zavore ampak dejstvo, da je polna hitrost te Honde (80 metrov na sekundo!) za odprt promet "neprijetno" visoka, čerpav za ta motocikel dokaj domača.

Cena, tekmeci

Za 11.889 evrov dobimo "repliko" motocikla aktualnega svetovnega prvaka, ki nam daje take občutke vzvišenosti in evforije. Motor nima napak. Lahko bi sicer imel merilec goriva in sistem proti poskakovanju zadnjega kolesa pri prebrutalnem zaviranju. A ker je športnik morda tega niti ne potrebuje. Bi pa lahko bila že tako glasna hupa še glasnejša, da bi z levega avtocestnega pasu (ali s sredinske črte na običajni cesti) pregnala vse nadute in slepe pozerske voznike, ki mislijo kako kakšni frajerji so ko vrtoglavo šibajo v svojem svetu nekaj deset kilometrov pod omejitvijo hitrosti. Ker je MV Agusta F4 bolj butična so najostrejši štirivaljni Japonski tekmeci: Kawasaki ZX-10R, ki blesti s svojo aerodinamiko, Suzuki GSXR1000, ki se ponaša s tristopenjskim nastavljanjem elektronike in Yamaha R1, ki ima občutno večjo moč. A CBRka ima moč lčepše razporejeno, dostopno že v nižjem režimu delovanja in kot celota prinaša prijaznejši paket tudi za vsakdanjo uporabo. V smislu vozniškega užitka pa je za konkurente potrebno šteti tudi dvovaljnike kot: Aprilia RSV 1000R, Bimota DB5R, Ducati 1098 in trivaljnega Benelli Tornado 1130. Na nek način pa ima Honda CBR1000RR kourenco tudi v domačem hlevu - CBR600RR je sicer lahkotnejši in nekoliko manj zmogljiv motocikel drugačne filozofije, a skoraj identičnih užitkov.

David Stropnik

Foto: Ciril Komotar