Triumph tiger 800

Povsem nov motocikel

Glede na predhodnika je tiger odrasel, čeprav ima četrt litra manjšo prostornino pogonskega agregata. In prav to odločitev hvalimo. Saj je pogonski sklop odličen, motocikel pa že na pogled deluje bolj odločno in terensko potovalno. Dvojna luč še naprej naznanja, da gre za triumpha, a umetelno lomljena (zakrivljena) šipica nad njo že asociira na GS-a. Enako velja za osnovno konstrukcijo z dvodelnim sedežem. Toda v tem ni nič slabega. Če stvar deluje na BMW-ju, zakaj bi moral Triumph poseči po slabših rešitvah le zato, da bi bil drugačen?

Ni klon BMW-ja

Drugačen je ciklistično. Ne pada sam v ovinek, saj se kot Anglež ne more (in noče) peljati japonsko, prej italijansko (ducatijevsko), kar pa seveda ni nič slabega. Nasprotno. Čeprav na videz daje težji občutek od slabih dvesto kilogramov, je rokovanje z njim lahkotno in neproblematično. Malo tudi po zaslugi odličnega položaja za širokim krmilom. Lahko ga zapeljete na lažji teren, a temu je veliko bolj namenjen model XC. Sta pa vetrna zaščita in stabilnost motocikla dovolj dobra za potovanja tudi pri višjih hitrostih.

Osemstokubični trivaljni biser

Težko si je zamisliti boljši pogonski agregat. Osemstokubični trivaljnik vleče med 4000 in 10.000 vrtljaji brez predaha silovito. Če želimo, ga lahko peljemo z malo prestavljanji, kot da imamo dvovaljnik, lahko pa se ga lotimo bolj športno, vrtimo do konca in se delamo da imamo štirivaljnik. Tudi vibracije ostajajo ob tem zanemarljive. Moči je ravno prav, zdi se, da več kot papirnatih 70 kilovatov.

Kaj pa tekmeci?

Na videz je tiger 800 neposredni tekmec BMW-ju F 800 GS, saj je motocikel podobne konstrukcije in videza. Toda BMW je bolj terensko orientiran in lahkotnejši, zato je njegov tekmec tiger 800 XC. Glede na namembnost je prava tekmica bolj ducati multistrada, a ta je bistveno zmogljivejša, poelektronizirana in lahko tudi dvakrat dražja. Tako tiger ostaja, še posebej s prostornino 800 kubičnih centimetrov in tremi valji, zelo samosvoj motocikel.