Maloserijska eksotika

Ugledni rod

Njen ustanovitelj Alejandro De Tomaso se je julija 1928 rodil v Buenos Airesu, v družini uglednega argentinskega politika in matere iz ene najstarejših argentinskih družin španskega porekla z velikimi posestvi. Družinsko izročilo je botrovalo tudi znaku De Tomasovega podjetja, argentinski zastavi z železnim orodjem za žigosanje konjev namesto grba.

Odhod v Modeno

De Tomaso je pri sedemindvajsetih letih pustil študij in odšel v Modeno, kjer se je preživljal kot ne preveč uspešen avtomobilski dirkač, najprej pri Maseratiju, potem pa pri Osci. Tedaj je spoznal tudi bogatašinjo Elizabeth Haskel in se z njo poročil. Leta 1959 je ustanovil lastno podjetje, v Modeni zgradil avtomobilsko tovarno in začel v njej naslednje leto sprva izdelovati bolide formule ford junior in formule 1, ki jih je poganjal močan 8-valjni bokserski motor, ki ga je razvil konstruktor motorjev Massimino.

Vallelunga

Večina De Tomasovih prvih avtomobilov je v prototipni fazi ostajala vse do oktobra 1963, ko je na avtomobilskem salonu v Torinu predstavil majhnega spiderja vallelungo, s katerim je vzbudil veliko pozornosti. Vallelunga je imela športno šasijo oblike X, ki je bila značilna tudi za druge De Tomasove športne avtomobile, poganjal pa jo je modificirani motor iz forda corsaira.

Sodelovanje z Giugiarom

Leta 1965 so v Torinu predstavili model P-70, opremljen z zmogljivim Fordovim 5-litrskim motorjem V8, ki pa je ostal le zanimiva študija, podobno kot leto pozneje barchetta. Oblikoval jo je Giorgetto Giugiaro, ki se je leta 1965 zaposlil pri Ghii, ki jo je leta 1967 kupil De Tomaso.

Mangusta

Bolj konkretna je bila agresivno oblikovana mangusta, ki so jo lahko občudovali obiskovalci avtomobilskega salona v Torinu leta 1966. V prodaji sta se pojavili dve različici, evropska s 4728-kubičnim motorjem največje moči 225 kilovatov in ameriška s 4949-kubičnim motorjem največje moči 169 kilovatov. V ZDA so prodali kar 280 mangust, kar je Ford vzpodbudilo k nakupu osemdesetih odstotkov delnic De Tomasovega podjetja.

Pantera

Ford je stal za De Tomasovim naslednjim avtomobilom, pantero iz leta 1970, ki jo je oblikoval ameriški dizajner Tom Tjaarda, opremljena pa je bila z zelo raznoliko paleto motorjev. Poleg tega je bila tudi prvi cenovno razmeroma dosegljiv športni avtomobil s sredinskim motorjem. Pantero so pri De Tomasu prenehali izdelovali šele leta 1991. V začetku sedemdesetih let se je De Tomaso po premoru vrnil tudi na avtomobilske dirke in bil leta 1972 drugi v prvenstvu avtomobilov GT.

Prodaje in nakupi

Leta 1972 je Ford kupil tudi Ghio in Vignale, kjer so izdelovali pantero. De Tomaso je moral Ghio Fordu pravzaprav odstopiti zato, da je pantero prodajal prek svoje prodajne mreže. V tistem času sta nastala modela deauville, De Tomasov edini avtomobil s štirimi vrati, in longchamp, nenavadna kombinacija italijanskega videza in ameriške tehnologije. De Tomaso je tedaj kupil tudi Benelli, pozneje pa še Maserati in delež v Innocentiju. Julija 1981 je sklenil tudi donosno pogodbo z Daihatsujem, maja 1999 pa z ruskim proizvajalcem terencev UAZ.

Likvidacija po ustanoviteljevi smrti

Leta 1993 je Alejandra De Tomasa prizadela huda bolezen. Da bi omogočil izdelovanje svojega zadnjega avtomobila guare, je prodal svoje deleže v Maseratiju in Guzziju ter tovarni omogočil preživetje. Žal le v času svojega življenja, saj je že dobro leto po njegovi smrti 12. maja 2003 podjetje šlo v likvidacijo. Lani ga je kupil italijanski poslovnež Gian Mario Rossignolo, ki bi rad do prihodnje pomladi spet oživil njegovo proizvodnjo.