Prvi ferrari iz novega vetrovnika

Majhen količnik zračnega upora

Študijo Cr 25, ki so jo poimenovali po za tiste čase izjemnem količniku zračnega upora 0,256, so namreč zasnovali na Ferrarijevih komponentah, šlo pa je za kupe s sedežno razporeditvijo 2 + 2 in medosno razdaljo 2,7 metra, ki so ji namenili široka aluminijasta platišča in Pirellijeve nove gume "run-flat".

Skriti izpuh

V projektu, ki ga je sicer vodil Leonardo Fioravanti, so študijo zasnovali na mehaniki berlinette boxer, a so ji namenili veliko manjšo višino, ki je zahtevala posebne prijeme. Eden od izzivov je bilo odvajanje toplote iz motorja in izpušnega sistema, ki so ga rešili tako, da so izpušni cevi napeljali na zunanji strani pragov. Pokrili so ju z oplatami z majhnimi režami za zračenje, ki sta poleg tega imeli tudi dober estetski učinek.

Aerodinamične domislice

Cr 25 se je pohvalil tudi z vrsto aerodinamičnih inovacij. Podaljšani odbijač na nosu je poleg osnovne funkcije opravljal tudi funkcijo krilca, ki je avtomobil pritiskalo k tlom, izrazito poševno vetrobransko steklo pa je služilo zmanjševanju zračnega upora. Zadnji del je bil nekoliko upognjen navzgor, da je hkrati zmanjševal zračni upor in vlek. V zadnjih bočnih šipah sta bili trikotni zračni zavori, ki sta se vključili, ko je voznik nad določeno hitrostjo pritisnil na zavorni pedal, in pomagali zavoram na kolesih.