0
0
0
0
0
NATISNI PISAVA

Nelogično in nedosledno umirjanje hitrosti prometa v Sloveniji

Slovenski "ležeči" policaji prestrogi

Avtor: David Stropnik

Fizično umirjanje prometa je ob objestnih voznikih nujnost. A v Sloveniji se zdi, da nelogično pretiravanje s skrajnostjo grbin promet ustavlja, uničuje avtomobile in dodatno prispeva k onesnaževanju.

0
0
0
0
0

Poudarki

- Grbine v Sloveniji so takšne, da ne umirjajo hitrosti dovolj ali pa, nasprotno, ne omogočajo prevoznost s hitrostjo, kateri so namenjene.
- V teoriji dodelana in dobra zakonodaja v praksi odstopa in ne daje želenih rezultatov.
- Na državnih cestah hitrostne ovire postavlja izvajalec, ki zmaga na javnem naročilu.
- Na področju občin urejajo postavljanje hitrostnih grbin po svoje. Rezultat je veliko število različnih in nedoslednih grbin ter njihovo slabo vzdrževanje.
- Veliko "ležečih policajev" je zgrajenih tako, da namesto umirjanja hitrosti ustavljajo promet in uničujejo podvozje avtomobilov.
- Grbine za umirjanje hitrosti povzročajo težave interventnim vozilom in vzdrževanju cest (npr. plugom).
- Hitrostne ovire pomenijo dodatno hrupno obremenitev in onesnaževanje okolja zaradi zaviranja in pospeševanja pred oziroma za njimi.

Najprej malo teorije

Promet se lahko umirja z zvočnimi in optičnimi zavorami, grbinami, ploščadmi in zamiki vozišča. Optične zavore so narisane črte, ki zaradi vse gostejše postavitve dajejo občutek, da vozimo vedno hitreje in zato voznika "psihično prisilijo" k zmanjšanju. Zvočne ovire so relativno tanki traki, ki s tresljajem in zvokom ob prevozitvi opozarjajo, da naj bi zmanjšali hitrost. Grbine pa so ovire, dvignjene nad vozišče, ki fizično preprečujejo vožnjo z veliko hitrostjo, če ne želimo poškodovati avtomobila. Te predstavljajo več kot polovico naprav za umirjanje prometa v Sloveniji. Po domače jim pravimo "ležeči policaji".

Zakaj nežne ovire niso dovolj?

Zvočne in optične ovire so namenjene obveščanju voznika, da zmanjša hitrost, če "spregleda" prometni znak. Toda mnogi vozniki "spregledajo" tudi to, zato so potrebne grbine, ki fizično omejujejo hitrost. V Tehnični specifikaciji za javne ceste Ministrstva za promet RS so te jasno opredeljene. Njihova najmanjša dolžina je nekaj metrov (2,4 metra), kar pomeni, da so normalno prevozne tudi s hitrostjo 30 kilometrov na uro. Toda očitno pravih divjakov tudi to ne ustavi. Verjetno se zato uveljavljajo tudi kratke grbine, ki grobo načenjajo podvozje avtomobila, in čeprav stojijo na mestu, kjer je hitrost omejena na 30 kilometrov na uro, onemogočajo vožnjo s hitrostjo, večjo od 10 kilometrov na uro, ne da bi poškodovali podvozje. Težava je, ker te grbine niso dosledno opredeljene in se pojavljajo v različnih izvedbah.

Kaj pravi tehnična specifikacija za ceste 03.800:2009

V osnovi imamo dva tipa grbin. Trapezne imajo med klančinama ravni del dolžine 2,4 metra in se uporabljajo na omejitvi hitrosti med 30 in 70 kilometri na uro, odvisno od naklona strmine, ki se giblje med 10 in 2,5 odstotka. Predpisana višina je 12 centimetrov. Takšna ovira je lahko tudi daljša ploščad z dolžino od 3 do 9 metrov.

Polkrožne pa so sinusoidne grbine z dolžino 4,8 metra in višino 12 centimetrov ter se jih načeloma ne uporablja na cestah, po katerih potekajo proge mestnega potniškega prometa. Da ne bi bile obremenitve na podvozja vozil prevelike, je vzdolžni nagib klančin določen z največjim dopustnim vertikalnim pospeškom 0.7 G.

Tretji tip so montažne gumirane ali litoželezne grbine, ki jih v Tehnični specifikaziji 03.800:2009 sploh ni, jih pa nedosledno opredeljuje Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah. Podobno velja za kratke betonske ovire, ki so v Sloveniji zelo raznovrstnih naklonov, oblik in dolžin klančin in zato zelo različnih, a vedno zelo majhnih prevoznih hitrosti

Praksa:

V praksi vidimo, da grbine, zgrajene po letu 2000, dosledno upoštevajo predpise. Zaplete pa se pri krajših grbinah. Te so zaradi kratkosti običajno postavljene s tako ostrim kotom klančine, da onemogočajo vožnjo s hitrostjo, večjo od 10 kilometrov na uro, ne da bi poškodovale podvozje avtomobila. Glede na to, da so postavljene na področjih, kjer je hitrost omejena na 30 uro ali 50 kilometrov na uro, je torej njihova uporaba, če že ne neprimerna in napačna, vsaj zelo vprašljiva. Težava in nelogičnost je v tem, da dolge grbine fizično ne omejujejo hitrosti vozil, kratke pa jo preveč radikalno.

Kaj pravijo odgovorni ...

Zato smo želeli dobiti podrobnejše informacije o zakonodaji na področju postavljanja grbin in vzrokih za nelogičnost med omejitvami in prepustnimi hitrostmi na grbinah ter med razliko med dorečeno zakonodajo in nedorečeno prakso. A po podajanju odgovornosti, kdo je primeren in pooblaščen za komentiranje postavljanja hitrostnih omejitev, od mestne občine Ljubljana v mesecu dni nismo dobili nobenega odgovora. Zakaj so grbine, ki jih uporabljamo v Sloveniji ali premalo ali preveč učinkovite, ravno prav učinkovitih pa nimamo, torej še naprej ne vemo.

Pa še to

Še nekaj v zvezi z uporabo grbin za zmanjševanje hitrosti: te namreč niso smiselne za vse vrste avtomobilov. Medtem ko se mora športni avtomobil pred njimi praktično ustaviti, lahko terensko vozilo prek njih pelje z nezmanjšano hitrostjo, ki je lahko bistveno večja od dovoljene. Podobno velja za zamik vozišča, kjer majhnim ozkim mestnim avtomobilom ni potrebno zmanjšati hitrosti (motoristom sploh ne), širokim športnim ali terenskim avtomobilom pa.

Foto: Ciril Komotar, David Stropnik
Video: Luka Stopar

Ključne besede: Urbani Avtomoto

Komentarje prikazujemo 7 dni po objavi članka. Po tem času komentarjev ne prikazujemo več.
Novo mesto uradno postalo rojstno mesto twinga

Renault in Daimler v Slovenijo prinašata nove karierne priložnosti za mlade (video)

Neoplan starliner L – poslovna cestna križarka

Kongresna dvorana na kolesih: 14 metrov, 25 ton in pol milijona evrov

Največja ladja v Kopru: 334 metrov, 3.800 kontejnerjev

Čezoceanka CMA CMG cenderillon napoveduje gostejši tovorni promet v Luki Koper

BMW i8: ko laser razpara temo … (video)

Bavarci razsvetljujejo avtomobilsko prihodnost: BMW-jeve laserske luči osvetlijo več kot pol kilometra ceste

Tesla kot avtomobilska znamka prihodnosti

Vrednost Tesle ocenjujejo že na 30 milijard ameriških dolarjev

Honda CR-V 1,6 i-DTEC

Svojevrstni križanec z veliko aduti, ki združuje na videz nezdružljivo.

Citroën obljublja stroškovno prijaznejše avtomobile

Intervju s produktnim direktorjem znamke Citroën, Thomasom d'Haussy

Anketa

Kateri električni avtomobil bi izbrali za potovanje po Sloveniji?

Nora poletna akcija kuhinj

Znižanje do 50 % na izbrane modele in elemente + dodatnih 400 € za nakup aparatov! DanKuchen BTC in Kranj

Kako narediti industrijo intuitivno?

S pomočjo industrijske senzorike FBS Elektronik. Preverite ponudbo v naši spletni trgovini!

50 % popusta do 31.7.

Vrhunski program za vodenje podjetja Birokrat kar pol ceneje! Dodatnih -25 % na vse licence za nezavezance za DDV.

oglasno sporočilo Zagotavlja