0
0
0
0
0
NATISNI PISAVA

Jekleni velikan, ki v Luki Koper zviška gleda orjaške čezoceanke

Kontejnerski žerjav – 928-tonski kralj pristanišča

Avtor: Jure Gregorčič

Si predstavljate, kaj pomeni v pičlih dveh dneh raztovoriti in naložiti ladjo z nosilnostjo 85.446 ton? Brez velikanskih STS-žerjavov, ki naenkrat dvignejo skoraj 70 ton, bi bila to misija nemogoče.

0
0
0
0
0

Poudarki:

- teža 928 ton,
- žerjavi opravijo tudi preko 5000 premikov kontejnerjev na posamezni ladji,
- elektro pogon, napetost 20 kilovoltov,
- 300-metersko čezoceanko raztovorijo in natovorijo v manj kot 48 urah,
- žerjavisti delajo na višini preko 50 metrov,
- žerjav v eni uri preloži okoli 80 kontejnerjev.

Malo strojev lahko ponudi tako čutno dojemanje prostorskih dimenzij in zmogljivosti ter vzdržljivosti materiala

Impozantnost takega stroja – več kot osem milijonov evrov vrednega, 928 ton težkega in skoraj 100 metrov visokega žerjava – človeka ne pusti hladnega, že ko stopi v njegovo senco, ob njegovo masivno vznožje oziroma podvozje, ki je vpeto v jeklene tirnice, med katerimi je kar 30 metrov širine.

Da, pod tem kraljem pristanišča brez težav obračajo težki tovornjaki – vlačilci – in tudi oni so ob njem videti kot daljinsko vodeni modelčki.

Adrenalin se seveda stopnjuje, ko človek približno 50 metrov nad tlemi iz ozkega dvigala stopi na mrežasto pohodno rešeto in pod svojimi nogami zagleda pomanjšan pristaniški vrvež. Vdih, izdih, prvi negotov korak po ozki prosojni stezici in roka podzavestno zdrsne na kovinsko prečko ograje. Trenutek resnice pa šele sledi …

Poplava adrenalina

Vzpon po nebeških lestvah povsem v špico tega jeklenega orjaka vleče kot magnet. Tja gor, kjer oko skozi pogled proti horizontu v daljavi že zazna konveksno obliko, še galebi redko zaidejo, saj je ječanje jekla preveč prvinsko, grozljivo za miren počitek.

Na ozki ploščadi, ki je še slabih 30 metrov višje od glavne nosilne grede žerjava, po kateri se vozi velikanski maček s stekleno in sila razgledno pisarno žerjavista, zenice razširi tudi zvezni sunek. Ta nastane, ko več kot tridesettonski in dobrih 12 metrov dolg kontejner iz globin gigantskega podpalubja čezoceanke Lamartine s hitrostjo 140 metrov na minuto, pripet na jeklene pletenice, drsi proti vrhu žerjava.

Kolesje navija debele jeklenice, reduktor prenosa se oglasi z nezgrešljivim kovinskim zvokom, tu pa je še značilni zzzzzz elektromotorja, ki za svoje delovanje zahteva kar 20 kilovoltov napetosti.

Takrat telo začuti nihanje, podobno potresnemu sunku, ki se stopnjuje, iz globine, daleč tam spodaj, kjer so pomol in tovornjaki, pa do ušes pride še skrivnostni zamolkel zvok, ki spominja na orjaški šaolinski gong … ta naznanja, da je prvi kontejner dokončno zapustil krov, v vrsti pa jih je še več kot pet tisoč.

Naše okno v svet je vse večje in bolj sofisticirano

Da, z besedami je zares težko opisati to impresivno inženirsko čudo ter njegovo neverjetno moč in storilnost. Da o razgledu niti ne izgubljamo besed. V zavest pa pride tudi občutek ponosa – pa naj se sliši še tako patetično –, saj je ta vrhunska tehnika v slovenskem pristanišču.

Da, Luka Koper ima zares odličen geostrateški položaj in zato ni čudno, da postaja vse bolj ugledno sredozemsko stičišče čezoceanskih tržnih poti med Zahodom in Daljnim vzhodom. Res imamo samo malce čez 43 kilometrov morske obale in le eno bojno ladjo, a imamo pristanišče, ki nam ga lahko upravičeno zavidajo tudi pomorske velesile.

Kontejnerski terminal v Luki Koper je bil zgrajen leta 1979 in takrat je njegova operativna obala v dolžino merila le borih 150 metrov. Prvo kontejnersko dvigalo terminala, ki je deluje še danes, je takrat izdelala mariborska Metalna. Po več kot treh desetletjih je pomol terminala presegel dolžino pol kilometra (596 metrov).

Na njem so štiri panamax (dimenzija ustreza širini ladij, ki lahko plujejo skozi Panamski prekop) in štiri postpanamax kontejnerska dvigala (dimenzija že upošteva širitev Panamskega prekopa, ki je v fazi gradnje). Kontejnerski terminal ima enkratno skladiščno kapaciteto 26.500 enot TEU oziroma 270.000 kvadratnih metrov skupne površine.

Oglejte si video, v katerem tehnični vodja kontejnerskega terminala predstavi dvižno tehniko in preostalo opremo:

Kontejnerski terminal Luke Koper v številkah:

Največji dovoljeni ugrez: 11,4 m
Privezi: 3
Železniški tiri: 2 x 671 m, 1 x 647 m, 2 x 270 m
Enotna kapaciteta skladiščenja: 26.500 TEU
Število električnih priključkov za frigo (hlajene) kontejnerje: 340
Skupna površina terminala: 270.000 m2
Skladiščna površina: 180.000 m2
Ocenjena letna kapaciteta pretovora (2012): 750.000 TEU

Oprema in njena zmogljivost v tonah:

Štirje mostni STS panamax žerjavi z dvižno kapaciteto 45 t pod prijemalom
Štirje mostni STS postpanamax žerjavi z dvižno kapaciteto 51 t (40-čeveljski kontejner) in 65 t (dva 20-čeveljska kontejnerja) pod prijemalom
12 transtejnerjev – mostnih dvigal na kolesih (skladiščni prostor) 3 x 35 t; 7 x 40t
Dva transtejnerja (železnica) 35 t
Devet manipulatorjev 42–45 t
Šest viličarjev za prazne kontejnerje 7–8 t
43 tovornjakov – terminalskih vlačilcev (skladiščni prostor)
43 prikolic
Trije tovornjaki Ro-Ro
Tri prikolice Ro-Ro

Na kontejnerskem terminalu je redno zaposlenih 174 ljudi, od tega so 103 upravljavci žerjavov. Glede na delovne potrebe na terminalu delajo tudi zunanji izvajalcih pristaniških storitev.

Med jekelnimi tramovi strojnega dinozavra ...

Kontejnerski transport prenesel tehnično revolucijo v pomorski transport

Angleži so nekakšne zabojnike na ladjah uporabljali že leta 1780 za prevoz premoga po rečnih kanalih. Sodobni, standardizirani kontejner pa je prva v uporabo uvedla ameriška mornarica za oskrbo čezmorskih bojišč, predvsem tistih na Pacifiku, proti koncu druge svetovne vojne.

Kontejnerji so potem vse bolj zaznamovali pomorski transport raznega blaga, vzporedno pa so osvajali tudi kopenske transportne poti – železnice in ceste.

Zdaj že 90 odstotkov tovorov, ki niso v razsutem ali tekočem stanju, potuje čez oceane v teh železnih zabojih in v njih torej tudi nadaljuje pot po kopnem do mesta uporabe ali končne distribucije blaga.

Na svetu je danes približno 18 milijonov kontejnerjev, ki letno skupaj opravijo kakšnih 200 milijonov potovanj s polnjenjem na začetku in praznjenjem na koncu poti. Prevozi blaga v kontejnerjih imajo danes v svetu največjo stopnjo rasti. Standardizacija kontejnerjev pa omogoča, da se po vsem svetu uporabljata podobna mehanizacija ter tehnika za pretovor in transport.

Enota TEU definira obseg kontejnerskega transporta

Osnovni tip kontejnerja je dolg dobrih šest metrov (morjepolovci ga imenujejo "20-feetni"), širok nekoliko manj kot dva metra in pol, visok pa nekoliko več kot poltretji meter. Ta osnovni tip kontejnerja predstavlja tudi mersko osnovo enote TEU (twenty-foot equivalent unit), ki določa obseg količine kontejnerskega transporta.

Če žerjav pretovori še enkrat večji 12-metrski oziroma 40-čeveljski kontejner, to predstavlja dve TEU-enoti. V tak večji, 12-metrski kontejner je mogoče naložiti do 30 ton tovora.

Nekoč galeje, vrvi, škripci in armada nosačev …

Ko je pred nekaj stoletji denimo v pristanišče priplula lesena španska trgovska galeja, ki je iz novega sveta pripeljala zlato, začimbe in drug kolonialni plen, je več sto silakov ves teden ali celo deset dni s pomočjo mreže iz konopljinih vlaken, vrvi in lesenih škripcev iz podpalubja dvigovalo na stotine vreč. Te pa so na svojih plečih potem po kamnitih ali lesenih pomolih nosili do konjskih vpreg.

V današnji atomski dobi, kjer tempo narekujejo borze, tržna globalizacija in tudi potrošniki s svojimi večkrat zelo eksotičnimi željami, pa je zadeva seveda precej drugačna.

Pristanišča so sicer ohranila svoj zgodovinski pomen, a njihova tehnična preobrazba je prinesla nasluten razvoj, v katerem pretovorjene količine tovorov krepko presegajo dimenzijsko dojemanje navadnega smrtnika. Govorimo torej o milijonih ton tovora vseh vrst na leto …

… danes pa orjaške linijske kontejnerske ladje in gigantska jeklena dvigala, znotraj vsakega pa le en človek

Da, skoraj povsem nepredstavljive razlike ločujejo nekaj stoletij napredka ladjarske pomorske in pristaniške tehnike. Za prevoz kontejnerjev se gradijo vse večje ladje – največje lahko naložijo že kar nepredstavljivih 14.500 TEU-enot in vsak dan plovbe porabijo krepko čez sto ton goriva.

Vse več kontejnerskih čezoceank pa prihaja tudi v naše pristanišče. Lani (2011) so jih ob slovensko obalo privezali že 721. Iz njih in na njih pa so samo lani pretovorili že 589.314 TEU-enot oziroma kar 5,3 milijona ton tovora.

Koper v severnem Jadranu dosega najvišji pretovor kontejnerjev, za njim so Reka, Trst, Benetke, Ravena …

Jekleni dinozavri, ki obvaldajo zapleten logistični tetris

Vso to količino tovora pa je z morja na obalo in v nasprotni smeri preložilo osem mostnih kontejnerskih STS-žerjavov, ki stojijo na pomolu kontejnerskega terminala.

Trije najstarejši (letniki izdelave 1979, 1980 in 1981) so izdelki Metalne, četrti, ki je produkt finskega podjetja Konecranes, pa je bil kupljen leta 2005. Ti štirje žerjavi spadajo v velikostni razred dvigal panamax – ročica teh dvigal seže do 13 kontejnerjev v širino na ladji (37 metrov v širino), nosilnost teh dvigal pod sprederjem (prijemalno čeljustjo) pa je 40 ton.

Od leta 2009 so v Kopru tudi štirje najnovejši žerjavi postpanamax, ki so jih naredili v irski tovarni Liebherr Container Cranes. S štirimi novimi žerjavi lahko v Kopru pretovarjajo tudi največje kontejnerske ladje, saj ročica teh velikanov seže do 18 kontejnerjev v širino na ladijskem krovu, kar v praksi pomeni osupljivih 51 metrov od roba pomola na morje. Bruto nosilnost pod sprederjem takega jeklenega kralja pristanišča pa je neverjetnih 75 ton.

Tehnični podatki STS kontejnerskih žerjavov nameščenih v Luki Koper

Metalna Konecranes Liebherr
Velikostni razred Panamax Panamax Post Panamax
Masa dvigala 630 ton 725 ton 928 ton
Višina - spuščena roka 54,7 m 59,9 m 73,3 m
Višina - dvignjena roka 72,8 m 82,6 m 98 m
Širina med tirnicami 18 m 18 m 30 m
Doseg ročice 35 m 37 m 51 m
Doseg na zadnji strani 12 m 12 m 15 m
Višina dviga 25 m 30 m 36 m
Dolžina jeklenih vrvi 220 m (2x) 260 (2x)
Premer jeklenih vrvi 28 mm 28 mm 28 mm
storilnost 20-25 TEU/h 25-30 TEU/h 30-35 TEU/h
Hitrost vožnje dvigala 50 m/min 45 m/min 45 m/min
Hitrost dvigovanja bremena 25 m/min 60 m/min 56 m/min
Hitrost dvigovanja brez bremena 80 m/min 120 m/min 140 m/min
Hitrost vožnje mačka 125 m/min 150 m/min 180 m/min
Nosilnost pod kontejnerskim prijemalom 45 ton 45 ton 65 ton
Bruto nosilnost na kavlju 50 ton 50 ton 75 ton

Največji enkratni pretovor v Kopru za zdaj obsega 6.623 TEU-enot

Največja kontejnerska ladja, ki so jo do zdaj privezali v Luki Koper, je bila ladja Karlskrona s kapaciteto 7.908 TEU-enot. Največja količina kontejnerjev, ki so jo do zdaj razložili oziroma naložili na eno ladjo, je dosegla 6.623 TEU-enot.

Sicer pa kontejnerske ladje vozijo po urniku in po vnaprej določeni "trasi", so linijske ladje. Koper je z rednimi direktnimi linijami tedensko povezan z Daljnim vzhodom, preko feeder servisov pa tudi s pomembnejšimi "hub" pristanišči v Mediteranu (Gioia Tauro, Malta, Pirej, Haifa, Taranto), od koder vodijo redne povezave na vse celine sveta.

S pomembnejšimi trgovskimi središči Srednje in Vzhodne Evrope pa so vzpostavljene redne železniške povezave.

Oglejte si fotoutrinke vrveža na kontejnerskem terminalu Luke Koper

Snemali smo nad velikanko, ki pluje na liniji Šanghaj–Koper–Šanghaj

Naša reportaža je nastala nad palubo skoraj tristometrske dve leti stare kontejnerske čezoceanke CMA CGM Lamartine s kapaciteto 6.500 TEU-enot. Na ladjo so v Kopru v manj kot 48 urah naložili in z nje razložili skupaj 5.108 TEU-enot.

Ladja Lamartine, ki je bila narejena v južnokorejski ladjedelnici Hanjin Heavy Industries v Pusanu, je ena izmed osmih ladij, ki vozijo na direktni redni liniji Jadran–Daljni vzhod. Linijo vzdržujeta dva ladjarja, in sicer francoski ladjar CMA CGM in danski ladjar Maersk Line, vsak pa ima po štiri ladje.

Ladijska pot oziroma rotacija te linije je naslednja:

Šanghaj–Pusan– Šiwan (Chiwan)–Hongkong–Tanjug Pelepas–Port Kelang–Port Said–Trst–Koper–Reka–Trst–Damietta–Port Said–Jeddah–Port Kelang–Singapur–Šanghaj.

Na poti v Slovenijo torej prepluje cel Indijski ocean, pa Južno kitajsko morje in nevarne vode Malaške ožine, kjer še vedno na svoj plen prežijo novodobni pirati.

Preberite še:

Naše zgodbe strojev:

Citelis CNG – nekadilec med avtobusi

V voznem parku LPP je od lanskega decembra dalje tudi 20 novih in do okolja veliko prijaznejših avtobusov, ki jih žene zemeljski plin (CNG). Preverili smo, ali je metanbus dobra zelena alternativa.

Patria – bojni voz 21. stoletja

Kolesni oklepni bojni transporter finskega proizvajalca Patria AMV je najnovejša in najdražja pridobitev motoriziranih enot Slovenske vojske. Z njim smo se podali v akcijo in preverili, kaj vse zmore.

Tehnološka skrajnost gorskohitrostnega dirkanja

Dirkalniki na gorskih dirkah imajo lahko majhno maso, njihovi motorji pa nekaj sto "konjev". Najšibkejši člen dirkaške verige tako postaja človek sam, ki vse težje obvladuje brutalne zmogljivosti.

19 ton prestiža in udobja …

Vrhunski šport zahteva tudi vrhunsko logistiko, kamor seveda sodijo prevozi športnikov in opreme. Kako pa se zadeve lotiti, če atlet tehta prek pol tone? Odgovor smo poiskali na Posestvu Ugar.

Foto: Klemen Korenjak
Video: Rok Tajnikar, Klemen Aber, Matevž Selan, Klemen Korenjak

Ključne besede: Zgodbe strojev, Tehno Avtomoto

Komentarje prikazujemo 7 dni po objavi članka. Po tem času komentarjev ne prikazujemo več.
Kaj bomo vozili letos?

Pregled najbolj zanimivih avtomobilov, ki bodo letos zapeljali na ceste

Porschejev ledeni tango

Obvladovanje superšportnega avtomobila v ekstremnih zimskih razmerah

Avtomobil, ki v Novo mesto prinaša delovna mesta

V Ženevi smo pomagali razkriti novega renault twinga (video)

Peugeot 308 je evropski avto leta 2014

Peugeot 308 je četrti model te francoske znamke, ki je prejel prestižno nagrado Car of the Year.

Mercedes-Benz S nas je peljal samodejno (video)

Bodo naši otroci vozili avtomobile ali bodo avtomobili vozili njih?

Guma sporoča podatke o tlaku in temperaturi

Goodyear Dunlopova pametna guma komunicira z avtomobilom

Tesla kot avtomobilska znamka prihodnosti

Vrednost Tesle ocenjujejo že na 30 milijard ameriških dolarjev

Honda CR-V 1,6 i-DTEC

Svojevrstni križanec z veliko aduti, ki združuje na videz nezdružljivo.

Citroën obljublja stroškovno prijaznejše avtomobile

Intervju s produktnim direktorjem znamke Citroën, Thomasom d'Haussy

Anketa

Kateri električni avtomobil bi izbrali za potovanje po Sloveniji?

Kapsule zelene kave 16,60 €!

Najmočnejši 800 mg ekstrakt zelene kave na trgu. Za vse, ki potrebujete pomoč pri hujšanju.

Naklofen gel

Proti bolečinam v mišicah in sklepih.

L'Occitane razvaja spletne kupce

Gratis poštnina in darilo ob vsakem spletnem nakupu v L'Occitanovi spletni trgovini do 20. aprila.

oglasno sporočilo Zagotavlja