Malo strojev lahko ponudi tako čutno dojemanje prostorskih dimenzij in zmogljivosti ter vzdržljivosti materiala

Impozantnost takega stroja – več kot osem milijonov evrov vrednega, 928 ton težkega in skoraj 100 metrov visokega žerjava – človeka ne pusti hladnega, že ko stopi v njegovo senco, ob njegovo masivno vznožje oziroma podvozje, ki je vpeto v jeklene tirnice, med katerimi je kar 30 metrov širine.

Da, pod tem kraljem pristanišča brez težav obračajo težki tovornjaki – vlačilci – in tudi oni so ob njem videti kot daljinsko vodeni modelčki.

Adrenalin se seveda stopnjuje, ko človek približno 50 metrov nad tlemi iz ozkega dvigala stopi na mrežasto pohodno rešeto in pod svojimi nogami zagleda pomanjšan pristaniški vrvež. Vdih, izdih, prvi negotov korak po ozki prosojni stezici in roka podzavestno zdrsne na kovinsko prečko ograje. Trenutek resnice pa šele sledi …

Poplava adrenalina

Vzpon po nebeških lestvah povsem v špico tega jeklenega orjaka vleče kot magnet. Tja gor, kjer oko skozi pogled proti horizontu v daljavi že zazna konveksno obliko, še galebi redko zaidejo, saj je ječanje jekla preveč prvinsko, grozljivo za miren počitek.

Na ozki ploščadi, ki je še slabih 30 metrov višje od glavne nosilne grede žerjava, po kateri se vozi velikanski maček s stekleno in sila razgledno pisarno žerjavista, zenice razširi tudi zvezni sunek. Ta nastane, ko več kot tridesettonski in dobrih 12 metrov dolg kontejner iz globin gigantskega podpalubja čezoceanke Lamartine s hitrostjo 140 metrov na minuto, pripet na jeklene pletenice, drsi proti vrhu žerjava.

Kolesje navija debele jeklenice, reduktor prenosa se oglasi z nezgrešljivim kovinskim zvokom, tu pa je še značilni zzzzzz elektromotorja, ki za svoje delovanje zahteva kar 20 kilovoltov napetosti.

Takrat telo začuti nihanje, podobno potresnemu sunku, ki se stopnjuje, iz globine, daleč tam spodaj, kjer so pomol in tovornjaki, pa do ušes pride še skrivnostni zamolkel zvok, ki spominja na orjaški šaolinski gong … ta naznanja, da je prvi kontejner dokončno zapustil krov, v vrsti pa jih je še več kot pet tisoč.

Naše okno v svet je vse večje in bolj sofisticirano

Da, z besedami je zares težko opisati to impresivno inženirsko čudo ter njegovo neverjetno moč in storilnost. Da o razgledu niti ne izgubljamo besed. V zavest pa pride tudi občutek ponosa – pa naj se sliši še tako patetično –, saj je ta vrhunska tehnika v slovenskem pristanišču.

Da, Luka Koper ima zares odličen geostrateški položaj in zato ni čudno, da postaja vse bolj ugledno sredozemsko stičišče čezoceanskih tržnih poti med Zahodom in Daljnim vzhodom. Res imamo samo malce čez 43 kilometrov morske obale in le eno bojno ladjo, a imamo pristanišče, ki nam ga lahko upravičeno zavidajo tudi pomorske velesile.

Kontejnerski terminal v Luki Koper je bil zgrajen leta 1979 in takrat je njegova operativna obala v dolžino merila le borih 150 metrov. Prvo kontejnersko dvigalo terminala, ki je deluje še danes, je takrat izdelala mariborska Metalna. Po več kot treh desetletjih je pomol terminala presegel dolžino pol kilometra (596 metrov).

Na njem so štiri panamax (dimenzija ustreza širini ladij, ki lahko plujejo skozi Panamski prekop) in štiri postpanamax kontejnerska dvigala (dimenzija že upošteva širitev Panamskega prekopa, ki je v fazi gradnje). Kontejnerski terminal ima enkratno skladiščno kapaciteto 26.500 enot TEU oziroma 270.000 kvadratnih metrov skupne površine.

Oglejte si video, v katerem tehnični vodja kontejnerskega terminala predstavi dvižno tehniko in preostalo opremo:

Med jekelnimi tramovi strojnega dinozavra ...

Oglejte si celotno fotogalerijo

Kontejnerski transport prenesel tehnično revolucijo v pomorski transport

Angleži so nekakšne zabojnike na ladjah uporabljali že leta 1780 za prevoz premoga po rečnih kanalih. Sodobni, standardizirani kontejner pa je prva v uporabo uvedla ameriška mornarica za oskrbo čezmorskih bojišč, predvsem tistih na Pacifiku, proti koncu druge svetovne vojne.

Kontejnerji so potem vse bolj zaznamovali pomorski transport raznega blaga, vzporedno pa so osvajali tudi kopenske transportne poti – železnice in ceste.

Zdaj že 90 odstotkov tovorov, ki niso v razsutem ali tekočem stanju, potuje čez oceane v teh železnih zabojih in v njih torej tudi nadaljuje pot po kopnem do mesta uporabe ali končne distribucije blaga.

Na svetu je danes približno 18 milijonov kontejnerjev, ki letno skupaj opravijo kakšnih 200 milijonov potovanj s polnjenjem na začetku in praznjenjem na koncu poti. Prevozi blaga v kontejnerjih imajo danes v svetu največjo stopnjo rasti. Standardizacija kontejnerjev pa omogoča, da se po vsem svetu uporabljata podobna mehanizacija ter tehnika za pretovor in transport.

Enota TEU definira obseg kontejnerskega transporta

Osnovni tip kontejnerja je dolg dobrih šest metrov (morjepolovci ga imenujejo "20-feetni"), širok nekoliko manj kot dva metra in pol, visok pa nekoliko več kot poltretji meter. Ta osnovni tip kontejnerja predstavlja tudi mersko osnovo enote TEU (twenty-foot equivalent unit), ki določa obseg količine kontejnerskega transporta.

Če žerjav pretovori še enkrat večji 12-metrski oziroma 40-čeveljski kontejner, to predstavlja dve TEU-enoti. V tak večji, 12-metrski kontejner je mogoče naložiti do 30 ton tovora.

Nekoč galeje, vrvi, škripci in armada nosačev …

Foto: Reuters

Ko je pred nekaj stoletji denimo v pristanišče priplula lesena španska trgovska galeja, ki je iz novega sveta pripeljala zlato, začimbe in drug kolonialni plen, je več sto silakov ves teden ali celo deset dni s pomočjo mreže iz konopljinih vlaken, vrvi in lesenih škripcev iz podpalubja dvigovalo na stotine vreč. Te pa so na svojih plečih potem po kamnitih ali lesenih pomolih nosili do konjskih vpreg.

V današnji atomski dobi, kjer tempo narekujejo borze, tržna globalizacija in tudi potrošniki s svojimi večkrat zelo eksotičnimi željami, pa je zadeva seveda precej drugačna.

Pristanišča so sicer ohranila svoj zgodovinski pomen, a njihova tehnična preobrazba je prinesla nasluten razvoj, v katerem pretovorjene količine tovorov krepko presegajo dimenzijsko dojemanje navadnega smrtnika. Govorimo torej o milijonih ton tovora vseh vrst na leto …

… danes pa orjaške linijske kontejnerske ladje in gigantska jeklena dvigala, znotraj vsakega pa le en človek

Da, skoraj povsem nepredstavljive razlike ločujejo nekaj stoletij napredka ladjarske pomorske in pristaniške tehnike. Za prevoz kontejnerjev se gradijo vse večje ladje – največje lahko naložijo že kar nepredstavljivih 14.500 TEU-enot in vsak dan plovbe porabijo krepko čez sto ton goriva.

Vse več kontejnerskih čezoceank pa prihaja tudi v naše pristanišče. Lani (2011) so jih ob slovensko obalo privezali že 721. Iz njih in na njih pa so samo lani pretovorili že 589.314 TEU-enot oziroma kar 5,3 milijona ton tovora.

Koper v severnem Jadranu dosega najvišji pretovor kontejnerjev, za njim so Reka, Trst, Benetke, Ravena …

Jekleni dinozavri, ki obvaldajo zapleten logistični tetris

Vso to količino tovora pa je z morja na obalo in v nasprotni smeri preložilo osem mostnih kontejnerskih STS-žerjavov, ki stojijo na pomolu kontejnerskega terminala.

Trije najstarejši (letniki izdelave 1979, 1980 in 1981) so izdelki Metalne, četrti, ki je produkt finskega podjetja Konecranes, pa je bil kupljen leta 2005. Ti štirje žerjavi spadajo v velikostni razred dvigal panamax – ročica teh dvigal seže do 13 kontejnerjev v širino na ladji (37 metrov v širino), nosilnost teh dvigal pod sprederjem (prijemalno čeljustjo) pa je 40 ton.

Od leta 2009 so v Kopru tudi štirje najnovejši žerjavi postpanamax, ki so jih naredili v irski tovarni Liebherr Container Cranes. S štirimi novimi žerjavi lahko v Kopru pretovarjajo tudi največje kontejnerske ladje, saj ročica teh velikanov seže do 18 kontejnerjev v širino na ladijskem krovu, kar v praksi pomeni osupljivih 51 metrov od roba pomola na morje. Bruto nosilnost pod sprederjem takega jeklenega kralja pristanišča pa je neverjetnih 75 ton.

Tehnični podatki STS kontejnerskih žerjavov nameščenih v Luki Koper

Največji enkratni pretovor v Kopru za zdaj obsega 6.623 TEU-enot

Največja kontejnerska ladja, ki so jo do zdaj privezali v Luki Koper, je bila ladja Karlskrona s kapaciteto 7.908 TEU-enot. Največja količina kontejnerjev, ki so jo do zdaj razložili oziroma naložili na eno ladjo, je dosegla 6.623 TEU-enot.

Sicer pa kontejnerske ladje vozijo po urniku in po vnaprej določeni "trasi", so linijske ladje. Koper je z rednimi direktnimi linijami tedensko povezan z Daljnim vzhodom, preko feeder servisov pa tudi s pomembnejšimi "hub" pristanišči v Mediteranu (Gioia Tauro, Malta, Pirej, Haifa, Taranto), od koder vodijo redne povezave na vse celine sveta.

S pomembnejšimi trgovskimi središči Srednje in Vzhodne Evrope pa so vzpostavljene redne železniške povezave.

Oglejte si fotoutrinke vrveža na kontejnerskem terminalu Luke Koper

Oglejte si celotno fotogalerijo

Snemali smo nad velikanko, ki pluje na liniji Šanghaj–Koper–Šanghaj

Naša reportaža je nastala nad palubo skoraj tristometrske dve leti stare kontejnerske čezoceanke CMA CGM Lamartine s kapaciteto 6.500 TEU-enot. Na ladjo so v Kopru v manj kot 48 urah naložili in z nje razložili skupaj 5.108 TEU-enot.

Ladja Lamartine, ki je bila narejena v južnokorejski ladjedelnici Hanjin Heavy Industries v Pusanu, je ena izmed osmih ladij, ki vozijo na direktni redni liniji Jadran–Daljni vzhod. Linijo vzdržujeta dva ladjarja, in sicer francoski ladjar CMA CGM in danski ladjar Maersk Line, vsak pa ima po štiri ladje.

Preberite še:

Luka Koper – vedno bolj pomemben avtomobilski pomol Sredozemlja

Luka Koper odlično izkorišča svoj geostrateški položaj, ki ga cenijo zlasti korejski avtomobilski giganti. Čezoceanski trajekt s 7.000 avtomobili na krovu dnevno "popije" kar 70 ton goriva, zato ...

Naše zgodbe strojev:

Gorski reševalci letalci – glasniki upanja na krilih vetra

Ob zdrsu, padcu ali v ledenemu objemu plazu o življenju in smrti lahko odločajo minute. Ko se od tam zgoraj oglasi tresoči glas, poln obupa, v dolini zabrni rotor in proti goram ponese prave junake.

Citelis CNG – nekadilec med avtobusi

V voznem parku LPP je od lanskega decembra dalje tudi 20 novih in do okolja veliko prijaznejših avtobusov, ki jih žene zemeljski plin (CNG). Preverili smo, ali je metanbus dobra zelena alternativa.

Vozili smo posebno "custom" rolbo na jezerskem drsališču

Rolba, ki oživlja led na jezerskem drsališču, je poseben gladilni stroj, saj je sestavljen iz brusilnika ledu, vodne brizgalke , Volkswagnovega hrošča in fiata uno. To je vozilo z dušo!

Patria – bojni voz 21. stoletja

Kolesni oklepni bojni transporter finskega proizvajalca Patria AMV je najnovejša in najdražja pridobitev motoriziranih enot Slovenske vojske. Z njim smo se podali v akcijo in preverili, kaj vse zmore.

V kamnolomu smo se soočili z 90-tonskim hidravličnim velikanom

Devetdesettonski CAT 385B ME, predstavnik najtežje gradbene mehanizacije, lahko v 20 sekundah prestavi kar 5,4 "kubika" skalovja. To je stroj, ki je dobesedno zmožen spreminjati obličje zemlje.

Lokomotiva siemens 541 – prva dama Slovenskih železnic

V jesenskem deževnem neurju smo iz Kopra v Ljubljano s sodobno Siemensovo električno lokomotivo razreda 541 popeljali kar 1.538 ton težko in 300 metrov dolgo tovorno kompozicijo.

Tovorni vlačilci za letala lahko potegnejo tudi 400 ton mase

Ko vlačilec za letala izkoristi svojo maso 40 ton in desetkrat večjo vlečno silo, na letališki ploščadi redno zmaguje. Vlačilec izvaja potiskanje letala, ki mu v žargonu pravijo pushback.

Tehnološka skrajnost gorskohitrostnega dirkanja

Dirkalniki na gorskih dirkah imajo lahko majhno maso, njihovi motorji pa nekaj sto "konjev". Najšibkejši člen dirkaške verige tako postaja človek sam, ki vse težje obvladuje brutalne zmogljivosti.

19 ton prestiža in udobja …

Vrhunski šport zahteva tudi vrhunsko logistiko, kamor seveda sodijo prevozi športnikov in opreme. Kako pa se zadeve lotiti, če atlet tehta prek pol tone? Odgovor smo poiskali na Posestvu Ugar.

Vožnja na sovoznikovem sedežu snežnega teptalca

Jasno in sončno jutro na vrhu Zvoha. Prvi jutranji smučar si natakne očala in se požene proti dnu smučišča. Neprecenljiv užitek, ki ga omogoči pol ducata silakov s petsto konji v drobovju.

Kontrola zračnega prometa dnevno pospremi tudi do 1200 letal

Nad nami ni fizičnih cest, zato vse gostejši letalski promet nadzira in usmerja kontrola zračnega prometa. Kontrolor ima v zraku ključno besedo, dnevno pa prek nas pospremi tudi do 1200 letal.

Vožnja na sovoznikovem sedežu snežnega pluga

Zimsko službo presenetil sneg! Kaos na nespluženih cestah! Ljudje jezni na cestarje! Takšne naslove lahko vsako zimsko sezono prebiramo v naših medijih. Upravičeno? Nikakor!