0
0
0
0
0
NATISNI PISAVA

Sovoznik v reliju mora biti ata, mama in psihiater

Sovozniki v reliju - njihov glas vodi varno do cilja

Avtor: Gregor Pavšič

Gaj - Sovoznik v reliju mora znati vse. Biti mora natančen, neustrašen in miren. Strah mora pretvoriti v zbranost, dirkaču pa brati "radar", biblijo oznak za vsak ovinek posebej. Preverili smo njihovo delo.

0
0
0
0
0

Voznik reli zmaga, sovoznik ga lahko le izgubi

Sovoznik je v reliju tisti, ki mirno sedi na desnem sedežu, v rokah drži le majhen zvezek z zapiski in neposrednega vpliva na dirkalnik nima. Njegove izrečene besede so v reliju svete. Vsaka beseda in ton glasu vplivajo na vožnjo. Zato sovoznik ni le tisti, ki z laikom nerazumljivimi napotki vodi dirkača prek hitrostne preizkušnje, temveč skrbi tudi za organizacijo, preračunava čase in vozniku pogosto nudi še psihološko oporo.

Zato sovozniki na svojih ramenih občutijo kompleksnost relija. Dobro morajo biti organizirani, redoljubni, natančni in odgovorni. Med sovoznikom in voznikom vlada popolno zaupanje. Če bi sovoznik rekel levo, bi moral iti avtomobil tja tudi v primeru desnega ovinka. Dober sovoznik mora tudi poznati vse ravni dirkaškega športa, predvsem pa ne sme storiti napake.

Čeprav njihovo delo vsi zelo cenijo, so v javnosti največkrat zapostavljeni. V reliju pregovorno velja – voznik na reliju zmaga, sovoznik lahko reli le izgubi.

Sovoznik vodi dirkača, zapiski so v dirkalniku biblija

"Voznik in sovoznik se morata dobro poznati. Ne gre le za hladno branje navodil med hitrostno preizkušnjo. Sovoznik mu pomaga tudi psihološko, obenem pa v avtomobilu na enem kvadratnem metru preživita zelo veliko časa. Če se ne razumeta tudi zasebno, je njuno dirkaško sožitje skoraj nemogoče," nam je povedal sovoznik Jaka Cevc, ki je skupaj s Friderikom Vajnhandlom aktualni državni prvak v reliju za avtomobile s pogonom na sprednji par koles.

Vajnhandl in Cevc sta nam pomagala pri podrobnejšem razumevanju sovozniškega dela in vpogledu v dirkaško zakulisje. "Izkušnje, izkušnje, ..." sta odgovorila na vprašanje, kaj je v dirkalnem avtomobilu najpomembnejše.

"Vse je odvisno od zaupanja. Ko sem začel voziti reli, si nisem niti predstavljal, da bom kdaj sposoben brezpogojno zaupati sovozniku. Danes vem, da ni mogoče dosegati dobrih rezultatov, če sovozniku ne zaupaš. On je moje vodilo, njegovi zapiski pa so v dirkalniku biblija," je dejal Vajnhandl.

Potna knjiga, časovni karton, radar, ura, zemljevid ...

Sovozniško delo se je v motošportu uveljavilo z razvojem relija, ki je prišel iz vztrajnostnih cestnih dirk. Kot prvi je zapiske na reliju Mille Miglia leta 1956 predstavil legendarni dirkač Stirling Moss.

Od takrat se je oprema sovoznikov, učinkovitost zapiskov in organizacije ves čas izboljševala. Če so imeli sovozniki nekoč na dolgih relijih več dela z organizacijo logistike kot pa s samim branjem med hitrostnimi preizkušnjami (ob neomejenem treningu so dirkači dobršen del trase poznali na pamet), je v novodobnem času sprinterskega dirkanja njihovo delo postalo ključno. Ogled hitrostnih preizkušenj je danes povsod omejen, zato se lahko voznik zanese le na zapiske.

Sovozniško delo se v reliju ne začne šele na štartu posamezne hitrostne preizkušnje. Navadno je sovoznik tisti, ki nekaj tednov pred dirko izpolni prijavnico in jo pošlje organizatorju. Nato preveri traso, organizira ogled proge in pogosto skrbi tudi za logistično oskrbo spremljevalne ekipe.

Potna knjiga vodi posadko od štarta do cilja relija

Ob prihodu na dirko dobi od organizatorja v roke potno knjigo. V njej je z risbami in natančnimi meritvami opisana celotna trasa relija. Od štarta prek vmesnih etap (ceste, odprte za promet) in hitrostnih preizkušenj (ceste, zaprte za promet) do cilja.

Potna knjiga:

- vsebuje pomen znakov v potni knjigi,
- vsebuje kontaktne številke v primeru nesreče,
- vsebuje okvirno časovnico relija,
- označena ima le križišča in orientirne točke na trasi,
- nima označenih vseh ovinkov na hitrostni preizkušnji,
- za vsak odsek je označena razdalja od začetka in do konca etape,
- vsebuje obrazec za poročilo o nesreči (odda se ga vodstvu dirke),
- vsebuje znaka OK ali SOS, ki se ju ob nesreči postavi na vidno mesto.

Če je potna knjiga namenjena trasi celotnega relija in je za vse dirkača enaka, so zapiski namenjeni le posamezni hitrostni preizkušnji. Čeprav jih ponekod prav tako naredijo kar organizatorji, je njihova izdelava najpogosteje v domeni vsakega voznika in sovoznika posebej. Zato so tudi prilagojeni vsakemu posameznemu vozniku.

Sovoznik naj ne izgubi časovnega kartona!

Med nepogrešljivo opremo sovoznika spada tudi časovni karton, ki mu ga na začetku etape dajo organizatorji, njim pa ga ob koncu etape tudi vrne. Na tem kartonu so vpisani časi vhoda v časovno kontrolo in ciljni čas za prihod do naslednje. Koliko časa ima za prihod tja, mora sovoznik izračunati sam.

Časovnega kartona sovoznik ne sme izgubiti. Če se to zgodi, sta s sovoznikom z relija nemudoma diskvalificirana.

S časovnim kartonom so neposredno povezani tudi pravilni vstopi v časovno kontrolo. Če sovoznik tja pride minuto prezgodaj, dobita minuto pribitka. Za minuto prepozen vstop je kazen 10-sekundna. Največja dovoljena zamuda v časovno kontrolo je 15 minut, skupna zamuda v več kontrolah pa 30 minut.

"Radar" je na hitrostni preizkušnji biblija

Radar je žargonski izraz za zvezek z oznakami, ki označujejo vsak ovinek, vmesno ravnico, neravnino, luknjo in kakšno drugo past na hitrostni preizkušnji. Radar največkrat napišeta voznik in sovoznik.

Čeprav lahko sovoznik svetuje in pomaga pri oceni razdalj, so oznake v radarju domena voznika. On je tisti, ki jih na predhodnem popisu proge bere svojemu sovozniku.

Dirkači v radar najprej zapišejo oznaki L ali D, ki opisujeta smer (levo ali desno) naslednjega ovinka. Tej oznaki sledijo ocene zaprtosti ovinka, razdalje do naslednjega ovinka, označiti je treba tudi možnost dirkaškega "kradenja", prevoje in točke, kjer mora sovoznik voznika še posebej opozoriti na nevarnost.

V Sloveniji je najpogostejši številčni tip radarja

V svetu relija obstajajo vsaj trije osnovni tipi radarja. V Sloveniji je najpogostejši številčni sistem, kjer so koti ovinkov označeni s številkami od 1 do 6. Pri nekaterih voznikih pomeni številka 1 najhitrejši, 6 pa najpočasnejši ovinek, pri drugih ravno nasprotno. V Veliki Britaniji imajo uveljavljen opisni sistem radarja (namesto številk je ostrina ovinka podana z besedami), v Franciji pa veliko voznikov za vsak ovinek zapiše kar hitrost, ki jo ovinek omogoča. Desno 150 bi torej pomenilo, naj vozi dirkač skozi ovinek s hitrostjo 150 kilometrov na uro.

Primeri oznak iz radarja:

L ali D - smer ovinka, levo ali desno
Številke 1 do 6 - kot ovinka
50 m - 50 metrov do naslednjega ovinka oziroma označbe
U (narobe obrnjen) - prevoj
Pesek, "šodr" - opozorilo za pesek na cesti
S - več zaporednih ovinkov
Skice hiš, tabel, oznak, ... - orientirne točke, če se sovoznik v zapiskih izgubi

Temelji rezultata se postavijo že na popisu trase relija

Nekaj dni pred dirko se voznik in sovoznik odpravita na traso relija. Vozita serijski avtomobil, cesta je takrat še odprta za vsakdanji promet. Ker je treba voziti po omejitvah, zato težko govorimo o treningu, temveč le o popisu proge.

Prek vsake hitrostne preizkušnje posadka zapelje vsaj dvakrat ali trikrat. Prvič peljeta še posebej počasi. Voznik za vsak ovinek premisli in poda oceno njegove zaprtosti. Nato oceni še razdaljo do naslednjega ovinka (profesionalna moštva uporabljajo vgrajeni merilnik razdalj), vozniku pove še nevarnosti za poškodbe gum, drsečo podlago, v zapiske dodata tudi navodila za linijo in vse preostale podrobnosti, ki sestavljajo učinkovit radar.

Ko so osnovni zapiski napisani, se na hitrostno preizkušnjo podata še drugič in tretjič. Takrat zapiske preverita in če je potrebno, dopolnita ali spremenita. Tudi pozneje med pravo hitrostno preizkušnjo sovoznik velikokrat popravlja zapiske. Radar se pač naredi pri majhnih hitrostih in voznik zato pogosto težko oceni, kako bo neka kombinacija videti pri polni dirkaški hitrosti.

Sovoznik po koncu popisa dela še pozno v noč

"Med popisom je treba biti popolnoma zbran. Ne morem si privoščiti, da bi mi misli ušle in bi pozabil na kakšen ovinek. Dejansko se največji del rezultata postavi že tu, torej nekaj dni pred dirko. To velja predvsem takrat, ko voziš na povsem novi trasi," je povedal Vajnhandl, ko smo prisedli v njegov avtomobil na delu ene izmed hitrostnih preizkušenj relija v Mariboru.

"Pri najinih zapiskih aktivno sodelujeva oba. Pomagam z ocenami razdalje do naslednjega ovinka. Ko je ogled proge končan, se delo za sovoznika še ne konča. Zvečer je treba zapiske preveriti in jih urediti. V avtomobilu pogosto kako oznako napišem grdo. To popravim, za posamezne odseke in opozorila uporabim tudi barvice. Vsak sovoznik ima pri tem svoje navade in svoj sistem. Vsekakor pa je urejanje zapiskov zelo dolgotrajno delo," je svoj delovni dan opisal Cevc.

Za 30-kilometrski "brzinc" do 25 strani radarja

Dolžina radarja je odvisna od konfiguracije ceste. Cevc nam je povedal, da je za 30-kilometrsko hitrostno preizkušnjo v Višnji Gori na reliju Saturnus porabil okrog 25 strani formata A4.

Ko zarohni motor, se dirkač prestavi v drugo dimenzijo

Dirkaška teorija je seveda eno, praksa pa nekaj povsem drugega. Medtem ko se popis izvaja pri majhni hitrosti in v avtomobilu s klimatsko napravo, so pogoji v dirkalniku povsem drugačni.

Voznik in sovoznik sta oblečena v negorljiv kombinezon, na glavi imata podkapo in čelado, s pettočkovnim varnostnim pasom pa sta tesno pripeta v dirkaški sedež.

Ko temperatura v dirkalniku naraste na okrog 60 stopinj Celzija in zarohni motor, se v telesu prebudi adrenalin. Pojavijo se tudi strah, negotovost in pozitivna zbranost. Takrat se voznik in sovoznik prestavita v povsem drugo dimenzijo dojemanja okolice, avtomobila in lastne psihe.

Sovoznik komaj vidi na cesto

Sovoznik v dirkalnem avtomobilu sedi kar najbolj nizko in zadaj, da s tem izboljša težišče. Iz avtomobila komaj vidi cesto pred seboj. Svoje seveda naredijo izkušnje, a ko se na štartu hitrostne preizkušnje prižge zelena luč, mora biti posredovanje vseh oznak iz radarja brezhibno.

"Hitrost branja zapiskov je odvisna od vsakega voznika. Nekateri hočejo informacije za več ovinkov naprej, drugi le za enega ali dva. Nekje sredi ovinka mora voznik že vedeti vse o naslednjem odseku. Pred nevarnimi odseki tudi z glasom poudarim nevaren odsek, posamezne napotke tudi večkrat ponovim," je pripoved s sovozniškega sedeža nadaljeval Cevc.

Kar se zgodi v dirkalniku, tam tudi ostane

Vajnhandl in Cevc pravita, da je notranjost dirkalnega avtomobila povsem svoj svet. "Kar se zgodi v avtomobilu, tam tudi ostane," sta se v en glas zasmejala. V stresnem okolju so živci napeti in zato kdaj tudi povzdigneta glas. Toda to so le trenutki emocij, ki jih je v motošportu polno.

Podzavestni strah in napetost je treba na hitrostni preizkušnji pretvoriti v popolno zbranost. To je ključ do uspeha.

"Malo se stisneš v sedežu, roke k sebi in upaš na najboljše!"

Da, sovozniška res ni lahka. Sovoznik je pri uspehih najpogosteje zapostavljen, vsaka njegova napaka pa je vedno opazna in ima na rezultat nepopravljive posledice. Za nameček v rokah drži le zvezek z zapiski in svoje življenje zaupa lastnim besedam, narejenim zapiskom in spretnosti voznika.

"Nevarnost in morebitno zapostavljenost sovozniki sprejmemo in na štartu hitrostne preizkušnje pozabimo. Če pridemo v kočljiv položaj, se malo stisneš v sedežu, roke k sebi in upaš na najboljše. To delo smo sprejeli, ker nam je dirkanje všeč, ker imamo radi vse prvinske občutke, ki se pojavijo v rohnečem avtomobilu in ker poskušamo obvladati vso kompleksnost našega dela. To je največji izziv," je sklenil Cevc.

Trije bralci Avtomota so se preizkusili kot sovozniki

Delo sovoznikov smo delili tudi s tremi našimi bralci. V Mariboru smo Vajnhandla in Cevca ter njuno ekipo Oktan Športa obiskali s Stojanom Plešnarjem, Matejo Baša in Miho Glavičem. Vsi so bili popolni začetniki in nihče med njimi še ni sedel v dirkalnem avtomobilu.

Vajnhandl in Cevc sta jim razložila teorijo in naučila pisanja zapiskov. Nato so se usedli v serijski avtomobil in naredili čisto svoj radar. Cevc jim je nato pomagal smukniti v dirkaški kombinezon, jim odprl vrata dirkalnika in zategnil varnostni pas. Takrat so le še zadnjič pogoltnili cmok v grlu, Vajnhandl je prižgal motor in sunkovito speljal. Nato je bilo vse v njihovih rokah in besedah. Iz dirkalnika so izstopali polni vtisov in navdušenja.

"Vsi so me zelo pozitivno presenetili. Dobro se spomnim, kako nebogljen sem bil nekoč, ko sem se prvič preizkusil kot sovoznik. Poznam tudi primer, ko je sovozniku od treme padel zvezek z zapiski na tla. Pričakoval sem, da se bodo trije nagrajenci hitro izgubili. Stojan se je dokaj hitro izgubil, a tako na popis kot v dirkalnik je šel prvi. Zaradi tega je bil v težjem položaju od drugih. Mateja je bila vrhunska, naredila je samo eno napako. V zapiskih se je izgubil tudi Miha, a pri njem cenim to, da se je prek orientirja v zapiskih spet našel in nadaljeval. Toda najboljši vtis je naredila Mateja. Brez težav bi postala sovoznica," je delo naših bralcev ocenil Vajnhandl.

Video - trije bralci Avtomota kot sovozniki:

Utrinki z nagradne igre Dirkaška šola Avtomota:

Ko je zarohnel dirkalnik, je šlo zares ...

Preberite še:

Vozili smo dirkalnega seat leona WTCC

Priložnosti, ko sedemo za volan prave tovarniške dirkaške specialke so zelo redke. Seat leon iz svetovnega prvenstva WTCC je lahko podivjan bik, ki pa je tudi krotek in predvidljiv. Bi še? Zagotovo!

Kako pravilno skočiti z avtomobilom?

Povprečni voznik z avtomobilom ne bo nikoli skočil, drugače pa je na relijih. Tam morajo vozniki dirkalnik umiriti, ob pravem trenutku spustiti in dodati plin, ključna pa sta tudi samozavest in pogum.

Foto: Ciril Komotar, Miha Merljak
Video: Dean Gostimirovič, Klemen Kopitar

Ključne besede: Zgodbe Strojev

Komentarje prikazujemo 7 dni po objavi članka. Po tem času komentarjev ne prikazujemo več.
Kaj bomo vozili letos?

Pregled najbolj zanimivih avtomobilov, ki bodo letos zapeljali na ceste

Porschejev ledeni tango

Obvladovanje superšportnega avtomobila v ekstremnih zimskih razmerah

Avtomobil, ki v Novo mesto prinaša delovna mesta

V Ženevi smo pomagali razkriti novega renault twinga (video)

Peugeot 308 je evropski avto leta 2014

Peugeot 308 je četrti model te francoske znamke, ki je prejel prestižno nagrado Car of the Year.

Mercedes-Benz S nas je peljal samodejno (video)

Bodo naši otroci vozili avtomobile ali bodo avtomobili vozili njih?

Guma sporoča podatke o tlaku in temperaturi

Goodyear Dunlopova pametna guma komunicira z avtomobilom

Tesla kot avtomobilska znamka prihodnosti

Vrednost Tesle ocenjujejo že na 30 milijard ameriških dolarjev

Honda CR-V 1,6 i-DTEC

Svojevrstni križanec z veliko aduti, ki združuje na videz nezdružljivo.

Citroën obljublja stroškovno prijaznejše avtomobile

Intervju s produktnim direktorjem znamke Citroën, Thomasom d'Haussy

Anketa

Kateri električni avtomobil bi izbrali za potovanje po Sloveniji?

Kapsule zelene kave 16,60 €!

Najmočnejši 800 mg ekstrakt zelene kave na trgu. Za vse, ki potrebujete pomoč pri hujšanju.

Razmišljate o prenovi ogrevanja?

Nova tehnologija IR ogrevanja z visokimi prihranki! Povprašajte za brezplačen izračun vašega objekta!

4 dni zdravljenja z bioenergijo

Zdravljenje vodi diplomant svetovno priznanega bioenergetika Zdenka Domančiča, Zdravko Mrđa.

oglasno sporočilo Zagotavlja