NATISNI PISAVA

1966

Ferrari s sredinskim voznikovim sedežem

Avtor: Matija Janežič

V zgodovini avtomobilizma je bilo več poskusov, da bi vozniški sedež pomaknili na sredino avtomobila. Enega je predstavil tudi Ferrari oziroma njegov poslovni partner Pininfarina.

Prednosti sedenja na sredi

Sredinski položaj ima namreč vrsto prednosti. Je precej nevtralen in brez prilagoditev omogoča vožnjo po levi ali desni strani ceste, vozniku pa daje tudi občutek, da upravlja pravi dirkalni avtomobil.

Na zamisel o sredinskem vozniškem sedežu je sicer leta 1921 prišel nemški izumitelj Edmund Rumpler, takoj po drugi svetovni vojni pa se ga je pomnil tudi francoski dirkač Jean-Pierre Wimille.

Sredi 60. let prejšnjega stoletja se ga je v okviru prizadevanj, da bi Enza Ferrarija nagovoril k razvoju avtomobilov s sredinskimi motorji, spomnil tudi Sergio Pininfarina.

Nogi na mestu motorja

Za osnovo projekta so vzeli dve šasiji dirkalnega avtomobila ferrari 365 P s 4,4-litrskim motorjem V12, ki so mu moč s 380 zmanjšali na 320 "konjskih moči", dirkalna menjalnika na zadnji premi pa nadomestili s sinhroniziranima petstopenjskima menjalnikoma ZF.

Na vse skupaj so poveznili elegantno aerodinamično karoserijo, ki sama po sebi za svoj čas ni bila tako posebna kot tisto pod njo.

V kokpitu je namreč bil osrednji vozniški sedež, ki je bil vgrajen nekoliko pred sedeža sopotnikov, tako da je voznik sedel pred njima in noge tiščal v prazen prostor med vdolbinama za kolesi, ki ga je sprostil motor. Tega so iz sprednjega dela preselili za voznika.

Ker sta bila njuna sedeža zamaknjena nekoliko nazaj, je bilo dovolj prostora tudi za noge sovoznikov. Pred voznikom sta bila velika prikazovalnika hitrosti, vrtljajev motorja in drugih podatkov, ročica menjalnika pa je bila na voznikovi desni strani, zato je ta v avtomobil pogosteje vstopal na levi strani, čeprav je bilo to možno tudi z desne.

Za dobro osvetlitev kabine je poskrbelo veliko strešno okno.

Hudomušne reakcije

Prvi prototip avtomobila 365 P speciale so jeseni 1966 pokazali na avtomobilskem salonu v Parizu, drugega pa novembra istega leta v Torinu.

Oba sta dobila tudi zaresna lastnika. Pariškega je dobil Ferrarijev ameriški uvoznik Luigi Chinetti, torinskega pa so izročili predsedniku Fiata Gianniju Agnelliju.

Komentarji opazovalcev na sredinski položaj sedenja so bili sicer zelo različni, od popolnega navdušenja do hudomušnih komentarjev, da je takšna ureditev primerna le za zelo hrupni avtomobil, saj mora voznik sicer trpeti neprestani klepet med sovoznikoma, ali da so vozniku vzeli zadovoljstvo naslanjanja komolca na okenski okvir in podobno.

Preberite še:

Ferrari s streho, ki izgine

Iz Bertonejevega sodelovanja s Ferrarijem v sedemdesetih letih sta izšla predvsem majhna kupeja dino 308 GT4 in 208 GT4, ki sta dobila tudi posebno eksperimentalno različico z nenavadno streho.

Foto: Ferrari
Brez stresa za volan

Naj bodo otroci in mož še tako stresni, ko vozite, je vaša glavna skrb vožnja!

Kasko zavarovanje dirkalnikov – tveganje ne upraviči vrtoglavih zavarovalnin

Pričakovali bi, da so pri dirkanju avtomobili, ki so namenjeni športni vožnji na meji, tudi kasko zavarovani. A to sploh ne drži, saj se preprosto ne izplača. Dirkači raje sprejmejo tveganje.

Citroën C4 picasso - ostaja drzno kreativen

Ogledali smo si novo, krajšo, a prostornejšo generacijo citroëna C4 picasso. Novinca bo mogoče naročiti julija, prvi kupci se bodo z njim vozili septembra.

Volkswagnovce so vprašali, kaj menijo o oplih

Z GTI srečanja na Vrbskem jezeru

Kako spraviš slona v avto?

V živalskem vrtu smo preverili, kako je s šalo v resnici?

Osebno: s porscheji uživaško po Istri

Ciril Komotar je užival, mi pa smo dobili čudovito pašo za oči.

Kaj sploh še ostane cliu?

Prva vožnja: renault captur

Fotogalerija
Avtosalon Ženeva 2013 - lepotice

Galerija lepote. Za vas je naš 'leteči' fotograf Ciril fotografiral lepotice ženevskega avtosalona 2013. Vedno se vprašamo ali vpliva lepo dekle na lepoto avtomobila?

Anketa

Salonske lepotice, da ali ne?