Ponedeljek, 25. 9. 2017, 5.30
6 let, 7 mesecev
Država mora sprejeti strategijo prehoda na alternativna goriva
Električni avti v Sloveniji: koliko jih potrebujemo leta 2030, da država uide penalom iz Bruslja?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,68
8
Če želi Slovenija znižati toplogredne pline v skladu z direktivo Evropske unije, bo moral biti leta 2030 vsak deseti avto na slovenskih cestah že električni. Kakšna je danes ponudba na trgu, koliko vozil prodajo trgovci, koliko testnih imajo za stranke in kakšen je položaj polnilne infrastrukture?
Koliko električnih vozil prodajo trgovci, koliko imajo testnih vozil za stranke?
Koliko polnilnic je v Sloveniji?
Električni avtomobili niso le modna muha. Danes so sicer nepogrešljivi del strategije avtomobilskih proizvajalcev, s katerimi ti sledijo zahtevanim ciljem glede zniževanja povprečnega izpusta CO2. Vsak prodani električni avtomobil zmanjša izpust CO2 celotne prodajne flote posamezne znamke. Električni avto pa istočasno postaja tudi osrednji del strategije držav, ki morajo prav tako slediti s strani Evropske unije sprejetim direktivam glede zniževanja toplogrednih plinov. Če bi Slovenija želela slediti tej direktivi, bi morali delež električnih avtomobilov med vsemi novo prodanimi osebnimi vozili z današnjega pol odstotka do leta 2030 dvigniti na okrog 33 odstotkov.
Priložnost za promocijsko elektromobilnosti so tudi tako imenovani eko reliji, kjer je poudarek na točnostnih preizkusih. Take relije organizira tudi FIA, minuli konec tedna je na taki pozivni prireditvi v Novi Gorici sodelovala tudi naša ekipa. Novogoriški ekološki reli bi lahko bil v prihodnjih letih uvrščen tudi v FIA svetovno prvenstvo tovrstnih prireditev, kjer je najbolj znan dogodek v Monte Carlu.
Slovenski vozni park je star in primerno obremenjen s toplogrednimi plini
To ugotavlja predlog državne strategije ministrstva za infrastrukturo, ki je vezana na področje razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture z zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju. Tako strategijo, ki je torej še v fazi izdelave, je od Slovenije že leta 2016 zahtevala Evropska unija. Omenjeni predlog poudarja, da promet prispeva skoraj tretjino emisij toplogrednih plinov in da je zaradi razpršenosti slovenskega prebivalstva ter s tem oteženega povečanja deleža javnega prometa, eden ključnih ukrepov za doseganje evropske strategije prav postopni prehod na avtomobile z alternativnimi gorivi.
V Sloveniji je velik delež vozil s starejšimi motorji, ki imajo temu primerno visoke izpuste toplogrednih plinov. Skoraj polovica osebnih avtomobilov je skladna z največ normativom Euro 3, petina vseh pa zgolj z normativom Euro 2.
Fotografije - Utrinki z Eko Mahle relija v Novi Gorici:
Eko Mahle reli v Novi Gorici, drugo mesto :) @SiolNEWS @SiolAVTOMOTO @SiolSPORTAL pic.twitter.com/EMSqzfAunw
— Gregor Pavsic (@GregorPavsic) September 23, 2017
Bo leta 2030 vsak deseti avto na slovenskih cestah res že električni?
Če bi želeli do leta 2030 ujeti evropska merila, omenjena strategija po idealnem scenariju predvideva naslednje spremembe deležev vozil po posameznih pogonskih energentih. Število vozil z bencinskim motorjem bi se prepolovilo. Približno enako število vozil bi še naprej poganjal dizelski motor, po cestah pa bi moralo voziti že 130 tisoč električnih avtomobilov. To bi predstavljalo že 10 odstotkov vseh registriranih vozil v Sloveniji, vsak deseti avtomobil na cesti bi torej že bil električni.
Idealni scenarij sprememba deležev pogonskih goriv med novo registriranimi avtomobili:
|
|
2015 |
2020 |
2030 |
|---|---|---|---|
|
Bencin |
34 % |
33 % |
18 % |
|
Dizel |
62 % |
49 % |
22 % |
|
Elektrika |
0 % |
3 % |
33 % |
|
Hibrid |
4 % |
2 % |
5 % |
|
Priključni hibrid |
0 % |
3 % |
17 % |
|
LPG |
1 % |
10 % |
1 % |
|
CNG |
0 % |
1 % |
1 % |
|
Vodik |
0 % |
0 % |
2 % |
BMW Group bo leta 2025 ponujal že 25 elektrificiranih vozil, od tega kar 12 popolnoma električnih. Trenutno je njihov adut model i3.
Strategija infrastrukturnega ministrstva predvideva, da bo moral biti leta 2030 delež tako imenovanih alternativnih avtomobilov 20-odstoten. Ravni toplogrednih plinov seveda ne znižujejo zgolj električni avtomobili, so pa pri tem najbolj učinkoviti. V Sloveniji je že razvejana polnilna infrastruktura z utekočinjenim plinom (LPG), ki ga lahko vozniki dobijo že na več kot 100 črpalkah. V primerjavi z bencinom ima avtomobil na LPG za 14 odstotkov manjše izpuste. Tisoč vozil LPG prinaša enak učinek kot 142 novih električnih avtomobilov.
Precej manj uveljavljen je v Sloveniji stisnjen zemeljski plin CNG. V uporabi so štiri polnilnice (Ljubljana, Maribor in Jesenice), dokaj malo je tudi ponudbe tovrstnih vozil. Zanimivo, da bo Volkswagen s takim motorjem v Sloveniji ponudil novega pola. V primerjavi z bencinskim ima vozilo CNG od 20 do 25 odstotkov manj izpustov. Kot je razvidno iz zgornje tabele, ta analiza ministrstva za leto 2030 predvideva predvsem velik delež povsem električnih in priključnih hibridnih vozil. Skupno bi predstavljala kar polovico vseh novih avtomobilov v Sloveniji.
Koliko električnih vozil boste prodali leta 2025? Trgovci so še zadržani ...
Na konkretno (in zagotovo težko) vprašanje, kakšen bo leta 2025 delež električnih vozil med vsemi novimi avtomobili v Sloveniji, so slovenski uvozniki za zdaj še zadržani. Vsi napovedujejo rast tega segmenta, ki je seveda vezan tudi na širitev infrastrukture in prihod novih, boljših in predvsem vsakodnevno bolj uporabnih modelov.
"Brez infrastrukture ni vozil, brez vozil pa infrastruktura ne bo rastla. Trenutno je v Sloveniji skoraj več javnih polnilnic kot je elektrilčnih avtomobilov. Večji preskok prodaje načrtujemo po letu 2020, ko bo prodaja eksponentno naraščala in do 2025 bi po nekaterih ocenah dosegala že od 15 do 20 odstotkov prodaje osebnih vozil v Sloveniji," napovedujejo pri družbi Porsche Slovenija.
Dva avtomobilska giganta in zanimiva električna tekmeca. Ioniq je odlično izdelani prvi Hyundaijev električni avto. Ko bo dobil še večjo baterijo, bo zelo uporabno vozilo. Električni golf je namenjen predvsem vmesni fazi do prvih vozil s platforme MEB, ki bodo namenjena zgolj elektromobilnosti.
Odpeljati tisoč "električnih" kilometrov v enem tednu ni več pravi izziv
Čeprav prodaja električnih vozil iz leta v leto raste (resda tudi na račun podjetij in sistemov kot je 'car sharing') in eko sklad zanje nudi mamljivih 7.500 evrov subvencije, je ponudba na trgu še vedno relativno omejena.
Določenemu krogu voznikov sicer povsem zadoščajo tudi današnji avtomobili, vseeno pa vozilo za masovni preboj na trgu še čakamo. V Sloveniji, ki ima majhne razdalje med mesti in veliko številno polnilnih postaj (te po državi resda niso enakomerno razporejene), za dobro vsakodnevno uporabnost po naših izkušnjah zadošča baterija s kapaciteto vsaj okrog 33 kilovatnih ur. Tako imajo zdaj na primer prenovljeni volkswagen e-golf, BMW i3 in nissan leaf. Letos poleti smo s takim i3 v enem tednu v Sloveniji zlahka prevozili tisoč kilometrov.
Opel ima z ampero-e najbolj konkurenčen električen avto na trgu, toda zaradi težav s proizvodnjo avto ne pride do kupcev.
Kateri avtomobil lahko Slovencem še bolj odpre vrata elektromobilnosti?
Nissan bo prihodnje leto v Sloveniji prvič uradno ponujal novega leafa (do zdaj so posel s slovenskimi kupci sklepali Nissanovi trgovci iz Avstrije) in ta avto vsaj za zdaj kaže največji kratkoročni potencial.
Precej nejasnosti je trenutno še z Oplovo ampero-e; ta ima sicer izjemen potencial (doseg, velikost, uporabnost), toda težave s proizvodnjo v ZDA in dejstvom, da je ta avto izdelal General Motors ter da je ta Opel medtem prodal francoskemu koncernu PSA Peugeot Citroen.
Nissan ima z drugo generacijo leafa velike načrte. Za pravo uporabnost bo sicer treba počakati na različico z bolj zmogljivo baterijo. Novi leaf bo uradno na voljo tudi v Sloveniji.
Renault ima med vsemi avtomobilskimi znamkami najširšo floto električnih vozil (twizy, zoe, kangoo, master ...), a zoe je vendarle nekoliko premajhen avto za vlogo prvega družinskega avtomobila. Kateri bo naslednji električni model Renaulta?
Za zdaj je prav tako težko oceniti, ali lahko večji pečat na slovenskem trgu pusti nova tesla 3. Ni še namreč znano, kdaj bo ta avto na voljo v Evropi in koliko bo stal. Zanemarljiva nista niti oba električna smarta fortwo in forfour. Tega bodo izdelovali v novomeškem Revozu.
Kaj pa avtomobili prihodnosti? PSA je pred dnevi za leto 2019 napovedal električnega peugeota 208. Zanimiva bo prihodnja taktika Renaulta, ki zdaj (poleg gospodarskih vozil) ponuja konkurenčnega zoeja. Ker pa je to vendarle majhen avto, bo iz vidika njihovega položaja na trgu zanimivo videti odločitev o prihodnjem povsem električnem avtomobilu.
Električna vozila so napovedali tudi pri Škodi (za zdaj le študija), Seatu, Hyundaiju in še nakaterih znamkah. Leta 2020 sledi tudi prvi pravi Volkswagnov električni avtomobil. Še pred dvema letoma je bila za največjega evropskega proizvajalca avtomobilov elektromobilnost prava tabu tema, po aferi »dieselgate« pa elektrika hitro dobila najvišje prioritete. Zdajšnji e-golf je seveda bolj zasilna rešitev, saj bodo tisti pravi električni avtomobili (potrjeni so kombilimuzina, crossover in kombi) prihajali z namenske platforme MEB za električna vozila.
BMW je letos do konca avgusta v Sloveniji prodal 63 modelov i3. Testni modeli so na voljo v treh namenskih salonih za njihov električnin program.
Koliko električnih vozil prodajo trgovci, koliko imajo testnih vozil za stranke?Renault je letos do konca avgusta v Sloveniji prodal 66 električnih vozil, od tega 52 zoejev. Celotno prodajo so v primerjavi z lanskim letom skoraj podvojili. Neuradno bodo nekaj prenovljenih električnih kangoojev dostavil tudi slovenski pošti. V Sloveniji imajo šest pooblaščenih trgovcev za električna vozila, ki imajo tudi testna vozila.
Uspešen je v Sloveniji tudi BMW, ki je do konca avgusta letos na slovenske ceste pripeljal novih 63 modelov i3. Tudi BMW je izbral tri tako imenovane "i" salone (Ljubljana, Kranj, Maribor) in jih opremil s testnimi modeli.
Konkurenco na trgu električnih avtomobilov je letos popestril Hyundai. Uspeli so prodati vse razpoložljive električne ioniqe, kar pomeni 11 vozil. Nekaj dodatnih jih bodo dobavili in tudi prodali do konca leta. Hyundai ima za vse trgovce na voljo eno testno vozilo.
Volkswagen je letos zaradi prenove e-golfa prodal šele 12 vozil, ta številka pa se bo do konca leta predvidoma še povečala. Skupno bo letos predvidoma na slovenske ceste zapeljalo 45 novih električnih volkswagnov. To bi pomenilo podvojitev lanske prodaje. Uvoznik znamke ima trenutno na voljo štiri testna vozila, kmalu pa bodo za svoje trgovce registrirali dodatnih 18 testnih e-golfov. S tem bodo vstopili v drugo fazo elektrifikacije svoje trgovske mreže, s katero želijo pospešiti izvajanje testnih voženj in promocijo elektromobilnosti.
Mercedes je končal proizvodnjo električne različice razreda B, svojega najbolje prodajanega modela v Sloveniji. Nemci precej bolj resno elektrokmobilnost načrtujejo prek podznamke EQ.
Tesla je z modelom S močno pospešila razvoj elektromobilnosti in povzročila odziv velikih tradicionalnih proizvajalcev.
V Sloveniji približno tri električna vozila na eno polnilnico
V Sloveniji je bilo konec lanskega leta 228 polnilnih mest za električna vozila s skupno 553 priključki. Delež javnih polnilnic je bil 60-odstoten. Približno 40-odstotni je delež 22-kilovatnih polnilnic z dvosmernim tokom (AC). V Sloveniji je bilo 39 tako imenovanih »hitrih« polnilnic z močjo nad 43 kilovati. Konec lanskega leta je bilo razmerje med polninicami in električnimi avtomobili približno 1 proti 3, priključkov za polnjenje pa je bilo približno toliko kot vseh električnih vozil na trgu.
Isti predlog ministrstva za infrastrukturo, ki do leta 2030 po idealnem scenariju predvideva dvig električnih vozil med vsemi novimi avtomobili na 33 odstotkov, načrtuje tudi primerno povečanje številna polnilnic. Leta 2020 bi jih moralo biti 1.200, leta 2025 že 7.000 in leta 2030 kar 22.300.
Že danes lahko občine dobijo sredstva eko sklada za postavljanje novih polnilnic. Trgovci so si edini, da bi moralo biti še več polnilnic tudi izven avtoceste in Ljubljane. Torej blizu mestnih jeder, kulturnih ustanov, naravnih znamenitosti, turistočnih mest, gostinskih lokalih in podobno. Tam, kjer se ljudje zadržijo več časa in lahko medtem polnijo električni avtomobil. Iz razmerja cene in hitrosti polnjenja bodo še posebej zanimive 22-kilovatne polnilnice.
Andrej Pečjak: Kaj pa Slovenci, ki živijo v blokih? Kje bodo polnili svoj električni avto ...
Vsakodnevna uporabnost električnega avtomobila je najbolj sprejemljiva za Slovence, ki živijo v stanovanjski hiši in torej avto polnijo ponoči doma (takrat imajo nekateri ponudniki električne energije tudi prav za ta namen zelo nizko ceno električnega toka). Cena za 100 prevoženih kilometrov je za takega uporabnika kvečjemu en evro ali celo še manj.
"Več težav imajo tisti, ki živijo v stanovanjskih blokih. Teh je približno tretjina in zanje se do zdaj ni storilo še ničesar," ugotavlja Andrej Pečjak, ki se je v Sloveniji med prvimi zapisal prihodnosti električnih avtomobilov. Danes lahko le sanjamo o velikih stanovanjskih parkiriščih, kjer bi imelo vsako parkirno mesto v tleh še navadno 220-voltno vtičnico za nočno polnjenje.
"Pred sedmimi leti je bilo v Sloveniji registriranih manj kot 10 električnih avtov, danes jih je skoraj 600. Leta 2025 bo po mojem mnenju približno polovica vseh novih vozil že električnih. Subvencij seveda ne bo več. Za preboj bo zaslužna kombinacija cene in uporabnosti, torej dometa z enim polnjenjem. Ta točka preboja je danes blizu. S tem, ko proizvajalci prehajajo na baterije s kapaciteto 40 kilovatnih ur in več, se je domet že toliko povečal, da lahko v Sloveniji že skoraj vsako točko v državi dosežeš brez vmesnega polnjenja. Današnja cena avtomobilov so 'napihnjene' in bodo padle. Ob takih dometih bo vse manj pomembna polnilna infrastruktura. Za avto, ki ima več kot 250 kilomtetrov dometa, zadostuje že domča vtičnica," dodaja Pečjak.
8