Petek, 6. 9. 2019, 4.00
4 leta, 8 mesecev
Pot kapljice iz Slovenije do izliva v Črno morje
Ko "umazani" (dizelski) avtomobil ni več edini krivec #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,47
19
Prihod v Bukarešto: pogled naokrog je razkrival številne izjemno stare avtomobile, zastarele avtobuse obkrožene z oblakom temnega sajastega dima in tudi številne odslužene premijske avtomobile z dizelskimi motorji.
Kako "umazani" so zares avtomobili in kaj za globalno segrevanje pomeni vsak naročen hamburger? Bližajoči avtosalon v Frankfurtu bo spet v znamenju zelenih tem: avtomobilska industrija je pogosto v ospredju krivcev globalnega segrevanja, ki pa je tudi posledica človeške težnje po lastnem udobju in zanemarjanju narave. Kapljica vode iz slovenske reke do izlitja v Črno morje potuje vsaj 50 dni. Ekosistemi so povezani, vsaka "umazana" poteza vpliva tudi na neznanca več tisoč kilometrov daleč.
Pozno zvečer sem sedel sredi nabitega množičnega turističnega kompleksa ob bolgarski obali Črnega morja. Na drugi strani ulice je bil "Pablo". Skozi pokončni pano je držal glavo, provociral mimoidoče in ti so mu lahko v glavo za ceno enega romunskega leva (približno 20 centov) vrgli vodni balon. To je počel ves večer. Istočasno sem na telefonu prebiral skrb zbujajoče novice o tem, kako se širijo požari v brazilski Amazoniji, kako se zaradi naraščajočih vod že potapljajo nekatere svetovne prestolnice, kako v ozračju raste delež toplogrednih plinov in kako se je predsednik ZDA Donald Trump izmuznil srečanju G7 v Franciji z okoljevarstveno tematiko.
Nato spet "Pablovi" kriki. "Hej, bjondi, hej!" Ko je za dekletom še dvakrat požvižgal, je to jezno prijelo vodni balon in mu ga zalučalo v glavo. Sledil je glasen krohot zbrane množice.
Izjemna pokrajina, obdana s tisočletnim gozdom – v njem pa kupi smeti
Zdelo se mi je kot najnižja točka množičnega turizma, ki pa se je dobro skladal s splošnim vtisom o celotni 2.500 kilometrov dolgi vožnji iz Slovenije prek Romunije do črnomorske obale. Na njej je bilo nemogoče spregledati izjemen kontrast med potencialom slikovite narave in slabim ozaveščanjem domačinov, kako skrbeti zanjo.
Videti je bilo mogoče s soncem obsijane hribe, mikavne ovinkaste ceste in ob njej tisočletni gosto posejan gozd Karpatov. Skoraj popoln prizor, a nekaj metrov znotraj gozda so bili že kupi odvrženih smeti. Tudi kdor bi jih rad vrgel v smetnjak, to težko stori – smetnjakov je celo v turističnih središčih izjemno malo. Zato je marsikatera (vzhodnoevropska) država polna smeti.
Naravna skalnata formacija Sphinx leži na nadmorski višini 2.216 metrov, na vrhu naravnega parka Bucegi v Romuniji. Megalit spominja na slavno sfingo iz egipčanske Gize. Visok je osem in širok 12 metrov.
Gozdovi v vzhodnem delu Karpatov, tretje najdaljše evropske gorske verige. Razprostira se skozi srednjo in vzhodno Evropo. Gorovje je dolgo približno 1.500 kilometrov.
Avtomobilski potep prek Romunije. Videti je bilo mogoče s soncem obsijane hribe, mikavne ovinkaste ceste in ob njej tisočletni gosto posejan gozd Karpatov. Skoraj popoln prizor, a nekaj metrov znotraj gozda so bili že kupi odvrženih smeti.
Povezanost ekosistemov: pot kapljice iz Slovenije do Črnega morja traja od 40 do 60 dni
Medtem ko se del sveta resno pogovarja o potrebnih okoljevarstvenih ukrepih in so deli oceanov že polni človeških odpadkov (plastike), prav tako pa tudi avtomobilska industrija vlaga milijarde evrov v nižanje lokaliziranih škodljivih izpustov, je še večji del sveta (z nižjim standardom, slabšimi možnostmi izobraževanja, neustreznimi zgledi …) od takih tematik še močno oddaljen.
Eden povodov za to avtomobilsko pot med Slovenijo in Romunijo je bila namreč prav globalna povezanost ekosistemov. Vozil sem po namišljeni poti kapljice, ki na Gorenjskem vstopi v reko Savo, na beograjskem Ušću v Donavo in se blizu romunske Tulcee izlije v Črno morje.
Pot iz Slovenije do Črnega morja traja od 50 do 70 dni. Kar torej z okoljem naredi posameznik, vpliva tudi na neznance več tisoč kilometrov daleč stran.
12 minut – povprečna življenjska doba plastične vrečke
300 milijonov – ton plastike proizvedemo na svetu vsako leto
12 odstotkov – delež plastike, ki jo recikliramo
11 tisoč – delci mikroplastike, ki jih ljudje v povprečju letno zaužijemo z morsko hrano
Znamenitih nekaj kilometrov ceste skozi Cheile Dobrogei. Ta del je nekoč ležal na dnu morja. Skale imajo organsko osnovo iz koralnega grebena, ki je bil v tropskih vodah pred več kot 200 milijoni let.
Velik 'pickup', trilitrski dizelski motor in šest valjev, poraba pa pod devetimi litri
Spomnil sem se prizora izpred nekaj let, ko so v Ljubljani okoljevarstveni aktivisti protestirali proti športnim terencem v mestu. Tam so v zanosu kričali tudi nad hibridnim lexusom, ki se je mimo njih pripeljal na električno energijo.
Na romunskem "roadtripu" sem bil s volkswagnom amarokom, ki ga je poganjal trilitrski dizelski motor V6. Na prvi pogled se zdi vse narobe; velik pickup s požrešnim motorjem in dizelskim pogonom, ki je od leta 2015 v Evropi pod drobnogledom kritik, upadajočega trenda prodaje in zato tudi posredni "krivec" za dvig avtomobilskih izpustov CO2.
Toda tak motor je skladen z normativi Euro 6d in je eden od najčistejših, kljub šestvaljni zasnovi in trikratnem vzponu na dva tisoč metrov nadmorske višine pa je v povprečju porabil manj kot devet litrov na sto prevoženih kilometrov.
Romunsko podeželje: med konjskimi vpregami je stari mercedes ali BMW velik statusni simbol
Pogled naokrog je razkrival številne izjemno stare avtomobile, zastarele avtobuse obkrožene z oblakom temnega sajastega dima in tudi številne odslužene premijske avtomobile z dizelskimi motorji.
V revni romunski podeželski vasi, kjer se otroci za igro obmetavajo s kamenjem (igrač si pač ne morejo privoščiti) in je vožnja s konjsko vprego nekaj povsem vsakdanjega, je iz Nemčije uvožen rabljen mercedes ali BMW izjemen statusni simbol. Nihče ne vpraša, kakšen normativ izpustov ima njegov motor.
In kot mi je nekoč dejal eden izmed direktorjev avtomobilskih znamk v Sloveniji – z dizelskimi izpusti umazani veter bo z vzhoda zapihal tudi nazaj na zahod.
Polje več sto vetrnic med Bukarešto in Constanto na obali Črnega morja.
Prihodnji teden se bo v Frankfurtu začel drugi najpomembnejši evropski avtomobilski salon. Pisali smo o skupini Rocks in the Gearbox, ki je v Nemčiji že razbila več prestižnih avtomobilov in je napovedala proteste tudi v sklopu frankfurtskega salona. Avtomobilski industriji očitajo kovanje milijardnih dobičkov na račun izkoriščanja zaposlenih, izkoriščanja naravnih virov (tudi za električne avtomobile) in podobno.
Osrednja točka avtomobilskega šova bodo spet tako imenovane zelene tehnologije. Volkswagen bo razkril svoj prvi namenski električni avtomobil ID.3, Porsche ima zdaj tudi svoj prvi električni model, imenovan taycan, in vse to se odvija v času, ko Tesla v Evropi vsak mesec proda več tisoč električnih limuzin s ceno vsaj od 50 do 60 tisoč evrov.
Da prodaja električnih avtomobilov danes ni večja, je posledica predvsem preslabe avtomobilske ponudbe (doseg, praktičnost …). Že letos (ali do spomladi) pa bo na trg prišlo več izjemno konkurenčnih električnih avtomobilov nove generacije – omenjeni ID.3, renault zoe, peugeot e-208 in podobno. Še dolgo (morda celo nikoli) električni avtomobil ne bo primeren za vsakogar, že danes pa ustreza profilu marsikaterega voznika in Slovenija je zaradi svoje majhnosti še posebej primerna.
Romunija z več sto vetrnicami, v Sloveniji le dve
Medtem ko baterije avtomobilov realno preživijo življenjsko dobo avtomobila in jih bo mogoče uporabljati v sekundarne namene (pametna omrežja, domači hranilniki, stabilizacija omrežja …), ostaja največji izziv pridobivanje bolj čiste električne energije. Tudi pri Volkswagnu kot vodilnem evropskem proizvajalcu avtomobilov so to področje navedli kot največji potencial za zmanjševanje realnih okoljskih izpustov pri vsej proizvodnji električnih avtomobilov.
Delež elektrike iz obnovljivih virov se povečuje, a deleži se od države do države močno razlikujejo. V Romuniji smo med Bukarešto in Črnim morjem videli polje več sto vetrnic za pridobivanje energije, v Sloveniji imamo le dve. Trenutni osnutek nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) predvideva, da se bo slovenski del obnovljivih virov energije do leta 2030 dvignil vsaj na 27 odstotkov.
Povezanost ekosistemov - tudi vode iz Slovenije prek Donave tečejo v Črno morje.
Problematika onesnaževanja ozračja: ne le posledica avtomobilov, ampak tudi človeškega udobja
Na avtomobilskem salonu v Frankfurtu bodo v ospredju nove alternativne pogonske tehnologije in avtomobilska industrija bo znova na piedestalu onesnaževanja ozračja.
Pri tem pa nikakor ni edina; znatno povečanih potreb po litijski rudi nimamo le zaradi baterij električnih avtomobilov, temveč tudi vse več elektronskih naprav, kot so prenosni računalniki, tablice in pametni telefoni. Večjo količino energije ne potrebujemo le zaradi elektrificiranih avtomobilov, ampak tudi zaradi vse več električnih porabnikov v naših domovih. Tudi v Sloveniji potreba po elektriki (še pred resničnim razmahom električnih vozil) raste iz leta v leto. In številni izvorni grehi okoljskega onesnaževanja so v točkah udobja današnjih generacij.
Ko smo v turistični meki ob črnomorski obali ob nakupu spominka zavrnili plastično vrečko, smo od prodajalke najprej dobili začuden pogled. Del množice, ki je v kričečega "Pabla" metala vodne balone, je pred tem stal v vrsti za svoj obrok mesnega burgerja. In zato vpliv na današnje onesnaženje okolja močno presega zgolj nove avtomobile, ki jih bodo resda samo letos izdelali več deset milijonov.
Leta 2017 so koncentracije CO2 v ozračju za 46 odstotkov presegale tiste izpred industrijske dobe. Zemlja je imela zadnjič podobno raven CO2 v obdobju pred 3 do 5 milijoni let, ko je bila temperatura ozračja višja za dve do tri stopinje Celzija, od 10 do 20 metrov pa je bila višja tudi gladina morja.
Narašča tudi raven metana, drugega najpomembnejšega toplogrednega plina. Okrog 60 odstotkov metana v atmosferi je posledica človeških aktivnosti, kot so govedoreja, gojenje riža in tudi proizvodnja fosilnih goriv. Delež metana v zraku je danes 258 odstotkov višji kot v obdobju pred industrijsko revolucijo. Skrbi tudi stalna rast dušikovih oksidov (NOx), ki je posledica industrije, gnojenj zemljišč in podobno. Njihova raven je danes že na 122 odstotkov tiste izpred industrijske dobe.
Površina Zemlje se je v svoji dolgi zgodovini večkrat segrela in spet ohladila, pojav globalnega segrevanja pa opisuje nenavadno strmo vzpenjanje povprečnih temperatur na površju. Med letoma 1906 in 2005 se je po podatkih Nase povprečna temperatura površja dvignila za slabo stopinjo Celzija. V zadnjih 50 letih se je hitrost dviganja temperatur več kot podvojila.
Naravni učinek tople grede zagotavlja na Zemlji prijetne temperature (povprečje 15 stopinj namesto 18 stopinj Celzija pod lediščem), v zadnjih 250 letih pa se je močno povečala predvsem koncentracija umetnih toplogrednih plinov. Ta rast je predvsem posledica uporabe fosilnih goriv, prav tako pa tudi sečnje gozdov.
19