Za v bar ni dovolj "konobar"

Spisek pogojev je dolg Nastopiti v resničnostnem šovu ni kar tako, ne moreš kar vkorakati in si zagotoviti mesta v tej pisani druščini. Zagotovo moraš izpolnjevati nekatere pogoje in, kar je še bolj zahtevno, vse od njih hkrati. Ni dovolj, če se rad razkazuješ (to je bržkone mejni pogoj za vse), spisek osebnostnih lastnosti in trenutnih življenjskih okvirov je precej daljši.

Za samske in šaljivo zaposlene V idealnem primeru mora biti tekmovalec vsaj deklarirano samskega stanu. Ker je trimesečni celibat za mlade ljudi praktično neizvedljiv, je skoraj gotovo, da se med trajanjem šova vnamejo posteljne iskrice. Propagiranje nezvestobe na televiziji je še za tako trdnega partnerja preveč. Kot drugo – z izjemo resničnostnih šovov, kjer nameravajo ljudi poslati na (bržkone enosmerno) potovanje na Mars, in pravih gospodinj različnih ameriških mest – je skoraj nujno, da so tekmovalci dovolj mladi, da ne vedo, kaj hočejo, in imajo dovolj časa, da si kadarkoli vzamejo trimesečni ekshibicionistični dopust.

Mladost je norost A vsi mladi niso "ta pravi". To mora biti neka posebna kasta, ki v trenutni življenjski točki nima ravno do dneva začrtane življenjske poti (beri: usoda je prepuščena toku). Zaposleni v resnih podjetjih odpadejo – rad bi namreč videl junaka, ki bo stopil do šefa s prošnjo o plačanem dopustu z razlogom "udeležba v resničnostnem šovu" (še raje bi videl šefa, ki bi to podpisal).

Slovenija je majhna Zdrav razum veleva tudi, da je koristno, če tekmovalec ali tekmovalka še nima otrok. Čeprav otroci v marsičem prekašajo odrasle in razumejo veliko več, kot jim pripisujemo, je kredibilna razlaga daljše odsotnosti ter v tem času kazanje zadnjice po televiziji praktično nemogoča. Sploh ker najbrž vsaj nekateri zaposleni na socialnih službah v času, ko ne rešujejo sveta, prižgejo televizijo. Slovenija je majhna.

Hierarhija potreb je jasna A sodeč po do zdaj videnem dogajanju v Baru, demografski predpogoji niso dovolj. Vsaj nekateri sodelujoči dokazujejo, da je želja po samoaktualizaciji dejansko v samem vrhu hierarhije človeških potreb ter da obožujejo odtenek svojega glasu. Empirična preverba opisanih teoretičnih predpostavk sledi z obiskom žura ob odprtju. Klasike – od Platona do Kanta – sem osvežil, zato se veselim poglobljene interakcije dolgo v noč. Se vidimo v Baru!