SLOVENIJA

Velika noč je pred vrati. Končal se bo štiridesetdnevni post. Gospodinje bodo v sobotnem dopoldnevu pripravljale značilne velikonočne jedi, ki jih bodo odnesle k blagoslovu. Del velikonočnega vzdušja smo minulo soboto zaznali na Pogačarjevem trgu v Ljubljani, kjer je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije pripravila Veliko noč na podeželju.

»Glavni namen prireditve je predstavitev raznolikosti ponudbe slovenskih kmetij po posameznih regijah,« so povedali na Kmetijsko gozdarski zbornici. »Na osrednji ljubljanski tržnici za stolnico se je tako predstavilo okoli 60 kmetij, društev, združenj in zvez, ki so v pokušino in naprodaj ponudili sveže in predelano sadje, zelenjavo, mlečne in mesne izdelke, tradicionalne krušne in pekovske izdelke ter sokove, vina in žganja. V duhu velikonočnega časa so nekateri pokazali, kako nastajajo velikonočne butare, pirhi in tradicionalne velikonočne jedi. S tem želimo obiskovalce opozoriti na šege in navade slovenskega podeželja v času pred veliko nočjo.«

Društvo podeželskih žena iz Ilirske Bistrice je obiskovalcem Velike noči na podeželju predstavilo značilne jedi Brkinov in tamkajšnjih vasi. Za mesne dobrote je na prireditvi Velika noč na podeželju med drugim poskrbel Stanko Košak iz Dolenjega Maharovca pri Šentjerneju.

K mesnim dobrotam sodi seveda kruh v vseh možnih oblikah. Miha Krejan iz podjetja Krejan-Levec iz Trzina velja za odličnega peka in poznavalca svojega dela. »Tokrat sem spekel hajdino pogačo iz Prlekije, kakršno so nekoč pekle gospodinje, ko so pospravile kuhinjo po peki kruha. Taka pogača je podobna tisti iz Beli krajine, le da je za hajdino pogačo značilno bio ajdovo testo, ki ga premažemo z mešanico skute in smetane, dodamo še jajca in sol, vse skupaj pa posujemo s koruznim zdrobom. Pečemo kakšnih deset minut in pogačo razrežemo na kose.«

Tudi pereci prihajajo iz skrajnega dela severovzhodne Slovenije. To so tako vabljivi venčki, da kar sam kličejo k temu, da bi ugriznil vanje. A se najprej prepričamo o tem, ali so sladki ali slani. Peče jih Magdalena Rudaš iz Radmožancev pri Dobrovniku, nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji. »To je krušni izdelek, pleten in zavit v obroč, lahko pa je navit na trstiko,« pove Rudaševa. »Perece pečemo prav za veliko noč, vedno pa jih izdelamo iz slanega testa. Jemo jih namesto kruha.«

Velike Lašče z okolico ponujajo marsikaj zanimivega. Tako pravi članica Društva podeželskih žena Magdalena Peterlin. »Venčkom iz testa pravimo kar kolački, lahko pa jih okrasimo še s pirhi. Nekoč je vsak otrok za praznik dobil tak kolaček, ki je bil seveda še lepši z obarvanim jajcem,« je povedala Peterlinova.

Antonija Jankovič iz Vihre pri Leskovcu pri Krškem se ukvarja s peko kruha, potic in pletenic, pokazala pa je imenitne velikonočne dobrote, izdelane iz kvašenega testa.

Maja Rogelj iz Primskovega je znana po številnih izdelkih iz sena in slame. Na svoji stojnici nam je razložila, kaj so to velikonočne palme. Delali sta jih skupaj s sestro Martino Rogelj Zupan. »Palme samo spominjajo na prave palme, saj jih izdelamo iz oljčnih vej in listov oljke,« je povedala Martina. Sestra Maja Rogelj je dodala: »To so nekakšne primorske butarice, ki jih blagoslovijo za cvetno nedeljo.«