EU

Predsednica združenja Europacolon Jola Gore-Booth je opozorila, da Slovenci sploh ne vedo, kaj je rak debelega črevesja. "Ljudi bo treba najprej izobraziti o tem, kaj ta rak sploh je," je dejala.

Program presejanja raka debelega črevesja naj bi deloval tako, da bodo ljudje domov dobili vabilo, naj se udeležijo programa. Če se bo nekdo na poziv odzval, bo domov dobil "tester", kamor bo nanesel majhno količino svojega blata, vzorček zapečatil in po pošti poslal v presejalni center. Tu bodo vzorec pregledali in v kolikor bi v njem našli sledi krvi, bodo osebo povabili na še en test. "Ko bo nek Slovenec domov prejel test, bo moral vedeti, kaj to je, sicer bo test končal v smeteh!" je opozorila.

"Notranja prizadetost ostane tudi ko je človek telesno že ozdravljen,"

Med pomembnimi aktivnostmi, na katere bo treba misliti v prihodnje, je po besedah slovenske ministrice za zdravje Mazej Kukovičeve tudi psihosocialna pomoč bolnikom. "Notranja prizadetost namreč ostane tudi ko je človek telesno že ozdravljen," je opozorila.

Adrzey Rys in Zofija Mazej Kukovič

"Slabo novico je treba znati sporočiti na pravi način"

Več skrbi bo treba posvetiti tudi paliativni oskrbi, delati pa bo treba tudi na komunikaciji med zdravstvenimi delavci in bolniki. "Kako nekomu povemo slabo novico, je zelo pomembno," je kot primer navedla ministrica.

Rys: Za bolnike bo treba narisati zemljevid

Direktor direktorata za javno zdravje pri direktoratu Evropske komisije za zdravje Andrzej Rys je dvodnevno konferenco o raku, ki jo je na Brdu pri Kranju organiziralo slovensko ministrstvo za zdravje v okviru slovenskega predsedovanja EU, ocenil kot velik uspeh. Po njegovih besedah je namreč redko srečati na takih dogodkih tako veliko število strokovnjakov, politikov in predstavnikov bolnikov. "Pomembno sporočilo te konference je prav partnerstvo," je poudaril.

Dodal je še, da bo treba narisati "zemljevid", po katerem se bodo lahko bolniki, ko zbolijo, orientirali. Da bodo vedeli, kam se obrniti za zdravljenje, po pomoč. Pravo sporočilo te konference je po mnenju Rysa to, da rak danes ne pomeni več smrti.

Mazej Kukovičeva: Eden glavnih problemov so velike razlike med članicami

V zaključnem govoru je sicer Mazej Kukovičeva znova poudarila, da so eden glavnih problemov gotovo velike razlike med državami članicami EU tako v razpoložljivih finančnih kot tudi kadrovskih virih, "kar vodi v različne izide na zdravstvenem področju in v nesprejemljive razlike".

Predstavnike držav članic EU je opozorila, da so kohezijska politika in sredstva iz strukturnih skladov primerni za pomoč pri zagotavljanju izvajanja celovitih zdravstvenih strategij, med katere spada tudi celovito obvladovanje raka. "Vlaganje v zdravje mora postati prednostna naloga na državni ravni, države pa moramo poskrbeti, da se bodo skupna sredstva namenjala tudi za razvoj zdravstvenih storitev," je poudarila ministrica.

Za evropo brez tobačnega dima

Spomnila je na premike na področju zdravstvene preventive, ki jih EU že dosega z omejevanjem tobaka. "Prizadevati si moramo, da bo Evropa resnično postala okolje brez tobačnega dima v vseh javnih in delovnih prostorih," je dejala Mazej Kukovičeva. Spomnila je, da je tobak še vedno najpomembnejši dejavnih tveganja za raka.

Vsak četrti evropejec bo umrl zaradi raka

Podatki mednarodne agencije za raziskave o raku IARC kažejo, da bo v svojem življenju vsak tretji Evropejec zbolel za rakom, vsak četrti pa bo zaradi njega umrl. Vsako leto v Evropi odkrijejo 2,2 milijona novih primerov raka, več kot 1,1 milijona ljudi pa zaradi tega umre. To pomeni, da vsak dan več kot 6000 Evropejcev izve, da imajo raka, 3000 pa jih zaradi te bolezni umre.

STA

Foto: STA