EU

V kasnejši razpravi je beseda tekla tudi o sedanjosti, denimo o vlogi medijev.

"Vzhodna Evropa je vesela, če ji rečejo Srednja"

Dopoldanski pogovor je povezovala publicistka Alenka Puhar, ki je svoje ideje o Evropi in humanosti podala skupaj s poljskim zgodovinarjem Adamom Michnikom, romunskim filozofom Andreiem Margo in poljskim zgodovinarjem Bronislawom Geremekom. Puharjeva je uvodoma dejala, da vse štiri druži dejstvo, da prihajajo iz Vzhodne Evrope, "ki je vesela, če sliši, da je Srednja", ter da so bolj kot filozofsko ves čas družbeno-kritično naravnani.

Adam Michnik, Alenka Puhar, Andrei Marga in Bronislaw Geremek

Michnik je v referatu Evropa med identiteto in univerzalizmom osvetlil trenutno politično situacijo na Poljskem s poudarkom na verskih institucijah, ki se čutijo ogrožene, saj naj bi bila Lizbonska pogodba "atentat na katoliško moralo". Poljski evroskeptiki ne pristajajo na svobodo in vrednote, kot ju razume EU, bližje jim je, tako Michnik, "suverena demokracija po vzoru Vladimirja Putina".

"EU je pravzaprav shizofrena"

Michnik se ne strinja z mnenji nekaterih evropskih politikov, da se vlogo Cerkve postavi na stranski tir, toda ob tem priznava, da je, kar se tiče EU in njenih vrednot, nekoliko shizofren, shizofrena je pravzaprav tudi EU sama. Michnik je poudaril, da mora Evropa svojo identiteto iskati v zgodovini: "Evropa je umetnost obračuna z zgodovino". Evropska zgodovina je med drugim določena s fašizmom, nacizmom, frankizmom in komunizmom, težko je bilo ne pasti v eno od omenjenih pasti, toda zdaj sta nujna odpuščanje in sprave, a nikakor ne za ceno resnice, je povedal Michnik.

Urednik poljskega časopisa Gazeta Wyborcza Adam Michnik

"Mediji so antioblast"

Evropa naj bo skupnost, kjer vlada svoboda, pri čemer je Michnik še posebej omenil vlogo medijev, saj po njegovem mnenju ni neodvisnega javnega mnenja brez svobodnih medijev. Mediji so antioblast v konfliktu z oblastniki, je sklenil Michnik. Na njegove besede se je v kasnejši razpravi odzval sociolog Janez Jerovšek, ki je zbranim podal svoj pogled na slovenske medije.

"Medijskega pluralizma Slovenija nima"

Demokracija - politični pluralizem mora biti dopolnjena z medijskim pluralizmom, slednjega Slovenija po Jerovškovi presoji nima. Vsi časopisi so enaki, v roki partije, čeprav se 50 odstotkov Slovencev ne strinja z njihovimi vsebinami, je povedal Jerovšek. Michnik je odvrnil, da sam medijev ne deli na leve in desne, temveč na tiste, ki podpirajo odprto družbo, in one, ki je ne. In še: če je vlada zadovoljna z mediji, potem ti niso neodvisni, so vladni.

Marga je v prispevku z naslovom Kompetitivnost, vrednote vizije izrazil skrb nad tem, da se v EU slabijo vezi, ki so zasidrane v vrednote. Utopične energije so se izčrpale, prihodnost ima negativen prizvok. Marga je pozval k solidarnosti in "občutenju smisla življenja" ter ob tem opomnil na pomen pravih vodij, ki jih nikakor ne gre enačiti s šefi in managerji. Vodja se ne rodi, ampak postane: potrebni so trdo delo, izobraževanje in predvsem sposobnost avtorefleksije. Družba znanja naj postane družba modrosti, je svoj pogled na prihodnost EU sklenil Marga.

"V zgodovini je bilo 182 idej o združeni Evropi"

Geremek je spregovoril na temo Sen in realnost. V zgodovini naj bi bilo doslej kar 182 idej o združeni Evropi, Geremek jih je navedel le nekaj, denimo idejo evropske krščanske republike iz prve polovice 17. stoletja, ki si jo je zamislil Henrik IV. O združeni Evropi sta kasneje premišljevala tudi Voltaire in Saint-Simon, ključno pa je bilo srečanje v Ženevi leta 1946, kjer je filozof Karl Jaspers evropsko misel interpretiral kot sprejemanje nasprotij in samokritike. Čeprav je po Geremekovem mnenju "današnja Evropa še v nastajanju", se "ne smemo bati utopičnih misli na začetku, potrebno jih je pragmatično uresničiti".

Publicistka Alenka Puhar

Puharjeva: Vedno bom podpirala disidente

Puharjeva se je v referatu Pogovori nad črno luknjo vrnila v preteklost, v čas nekdanje Jugoslavije, in na primeru muslimanov pokazala, kako se je vedno ignoriralo njihovo vero, sicer določujočo za identiteto. Spomnila je na primer Alije Izetbegovića, ki je bil leta 1983 skupaj z nekaterimi somišljeniki zaradi domnevnega islamskega fundamentalizma in terorizma na "stalinističnem procesu" obsojen na 14 let zapora. Z disidenti v islamu so, tako Puharjeva, primerljivi vzhodnoevropski disidenti na Zahodu. Levica tako za prve kot druge nima posluha, zateči se morajo k desničarjem. Vedno bom podpirala disidente in ne tistih, ki imajo moč in oblast, je sklenila Puharjeva.

Jerovšek: Izbrisane in Rome propagira levica

Na prispevek Puharjeve se je odzval pesnik Boris A. Novak, ki je sedel med občinstvom. Zavrnil je diskurz, ki se vrača zgolj v preteklost, ta da "ni na ravni evropskega diskurza", izogiba pa se sedanjosti. Problematika izbrisanih in Romov se dogaja zdaj, v demokratični Sloveniji, je povedal Novak. Jerovšek je izbrisane in Rome označil za "obrobne stvari", ki jih propagira levica. Dopoldanska okrogla miza Evropa, svet in humanost v 21. stoletju, dialog v kulturi - dialog med kulturami je tako potekala med izraženimi idejami o Evropi in problemi, s katerimi se soočajo posamezne države članice.

STA

Foto: STA