EU

Iz evropskih institucij so se poleg Potočnika in vodje predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Mihele Zupančič v projektu, ki je odprt za medije, med drugimi sodelovali še generalna pravobranilka Sodišča Evropskih skupnosti Verica Trstenjak, štirje poslanci Evropskega parlamenta - Mojca Drčar Murko, Jelko Kacin (ALDE/LDS), Borut Pahor (PES/SD) ter Alojz Peterle (EPP-ED/NSi), in vodja informacijske pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji Nataša Mencin Goršek.

Na strani slovenske vlade so poleg Janše (Gimnazija Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici) svoje srednje šole obiskali še ministri in ministrice Žiga Turk (Gimnazija Poljane), Milan Zver (Gimnazija Ptuj), Mojca Kucler Dolinar (Srednja ekonomska šola Ljubljana), Marjeta Cotman (Gimnazija Ormož), Dragutin Mate (2. Gimnazija Maribor), Janez Podobnik (Gimnazija Jurija Vege Idrija), Dimitrij Rupel (Šubičeva gimnazija) in Lovro Šturm (Škofijska klasična gimnazija Ljubljana). Poleg njih je Gimnazijo Bežigrad obiskal tudi državni sekretar za evropske zadeve Janez Lenarčič.

Gimanzija Kranj

Janša in Potočnik obiskala dijake v Kranju in Ivančni Gorici

Premier Janez Janša in evropski komisar Janez Potočnik sta skupaj obiskala tako Gimnazijo Kranj, kamor je zahajal komisar, kot Gimnazijo Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici, kjer je v klopeh sedel predsednik vlade.

Janša in Potočnik sta kranjskim gimnazijcem predstavila delovanje EU, njene organe in predsedovanje ter spregovorila o svojem delu. Tako sta skupaj z ostalimi 110 uradniki in predstavniki države ter EU sodelovala v projektu EU iz prve roke, ki se je pričel pod nemškim predsedovanjem EU in nadaljeval v času portugalskega.

Danes, ko smo v EU, je vse drugače

Potočnik, ki je bil pred desetletji sam dijak Gimnazije Kranj, je pojasnil, da je danes vse drugače, kot je bilo tedaj, ko nihče ni razmišljal, da bi Slovenija postala del EU. Temu je pritrdil Janša, ki je pojasnil, da je takrat v Sloveniji obstajala le želja posameznikov, da bi njihovo življenje postalo takšno kot v EU, da bi imeli enak standard in plače. Po osamosvojitvi Slovenije pa je priključitev uniji postala uresničljiva. Vendar je bilo za to potrebno sprejeti evropske standarde in predvsem prilagoditi miselnost.

"Takoj bi predpisal, da mora vsak na izobraževanje v tujino"

S članstvom v EU je v Sloveniji začelo veljati tudi prost pretok znanja, študentov in raziskovalcev. "In če bi lahko kaj predpisal, bi bilo to, da mora vsak izmed vas vsaj del svojega izobraževanja opraviti v tujini," je dijakom na srce položil komisar, ki ga delo v EU zelo veseli, saj je zanimivo in daje posamezniku možnost, da se sreča z ljudmi, ki jih sicer ne bi nikdar spoznal.

Janša o triletnih pripravah na predsedovanje EU

Janša je spregovoril tudi o predsedovanju Slovenije Svetu EU. Ker Slovenija vodi organ, ki sprejema najpomembnejše odločitve na ravni unije, so bile potrebne kar triletne priprave, da svojo nalogo lahko opravlja. "Usklajevati delo in interese 27 držav članic je zelo zahtevno," je poudaril Janša.

Na vprašanje, kakšne koristi bo Slovenija imela od predsedovanja, pa je izpostavil izkušnje, saj država v celoti delovanje mehanizmov EU spozna šele, ko predseduje, ter večja prepoznavnost Slovenije, ki sedaj EU zastopa tudi pred globalnimi partnerji.

Dijake zanimal tudi problem socialnega razslojevanja

Zbrane dijake, za katere je Janša prepričan, da bodo nekoč člani organov EU, je poleg predsedovanja najbolj zanimalo socialno razslojevanje. "Ja, to je problem. Vendar primerjalno gledano z ZDA ali drugimi regijami, so socialne razlike v EU bistveno manjše," je poudaril Janša in pojasnil, da ni nikjer takšne socialne varnosti kot je v Evropi.

Pomoči so potrebni tudi revni

Pomagati pa je potrebno tudi tistim desetim milijonom državljanov EU, ki živijo pod pragom revščine. Vendar je za pomoč potreben gospodarski razvoj, ki pa v skladu z lizbonsko strategijo temelji na povezavi s socialno varnostjo in varstvom okolja. Zato občutek, da gre EU v smeri ZDA in zmanjševanja socialne varnosti, ki ga imajo nekateri, po Janševih besedah vara.

Minister Zver obiskal ptujske gimnazijce

Minister za šolstvo in šport Milan Zver se je srečal s ptujskimi gimnazijci. Priložnost za pogovor z ministrom so izkoristili predvsem dijaki četrtih letnikov, ki so jih zanimala različna vprašanja v zvezi z maturo, reformo srednjega šolstva, vpisom na fakulteto in možnostjo zaposlitve.

Ravnatelj kranjske gimnazije Franc Rozman

"Nekatere spremembe mature so potrebne"

Zver je menil, da so nekatere spremembe mature potrebne, dodal pa je, da bo ta proces "kot vse velike zgodbe v Sloveniji" zagotovo potekal počasi. Ob tem je zavrnil možnost, da bi se povečalo število izbirnih predmetov. Kot je dejal, je v igri več modelov reforme gimnazije, sam pa nasprotuje modelu enovite gimnazije in zagovarja čim večjo raznolikost.

"Matura je zelo pomembna, saj določa nacionalne oziroma državne standarde znanja," je poudaril Zver. Po njegovih besedah je glavni cilj slovenskega in tudi evropskega šolstva omogočiti posamezniku, da v kar največji možni meri razvije svoje talente. Kot je spomnil, mednarodne primerjave uvrščajo slovenske srednje šole v sam vrh šol iz najbolj razvitih držav.

"Slovenija lahko zelo zadovoljna s svojimi šolami in vrtci

Po oceni Zvera je Slovenija lahko "zelo zadovoljna" s svojimi osnovnimi in srednjimi šolami, kot tudi z vrtci. V svojih razmišljanjih o reformi gimnazije se je minister med drugim zavzel za krepitev tako nacionalne kot tudi evropske dimenzije šole. Ob tem je bil kritičen do postavljanja "umetnih ovir" zasebnim šolam. Kot je dejal, gre za nedemokratično početje.

Srečanje z dijaki gimanzije Ptuj

Dobre izkušnje z evropskimi oddelki

Zver je opozoril na dobre izkušnje z evropskimi oddelki, vendar pa ti, tako minister, "ne bodo rešili slovenskega šolstva". Ob tem je kot povsem neupravičen zavrnil strah, da bi reforma srednjega šolstva v Sloveniji prinesla preveč praktičnega in premalo teoretičnega znanja. Po njegovih besedah je ta strah še posebej odveč v primeru gimnazij.

Minister je poudaril tudi pomen učenja tujih jezikov

Kot je dejal, je učenje jezikov manjšin temelj medkulturnega dialoga v sodobni Evropi, večjezičnost pa predstavlja tudi ekonomsko prednost. Glede izbire študija pa je menil, da bi dijaki morali slediti predvsem lastnim interesom, vendarle pa ne bi smeli v celoti pozabiti na vprašanje zaposljivosti.

Bi država lahko finančno podprla priprave na sprejemne izpite?

Dijake Gimnazije Ptuj je zanimalo, ali bi država lahko finančno podprla priprave na sprejemne izpite. Zver je odgovoril, da za to ne vidi možnosti, veljalo pa bi, tako minister, v večji meri standardizirati sprejemne izpite na fakultetah. Glede Bolonjske reforme evropskega visokega šolstva pa je dejal, da ta še posebej v srednjeevropskem prostoru zaenkrat ne daje pričakovanih rezultatov.

STA

Foto: STA