EU

Ob tem so zagnali nov triletni cikel lizbonske strategije ter odgovorili na izzive glede stabilnosti finančnih trgov. Slovenija je ob tem požela čestitke za profesionalno predsedovanje.

Pohvale od predsednika Evropske komisije

"Potrdili smo to, kar smo si zastavili," je po koncu vrha EU povedal predsedujoči, premier Janez Janša. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso pa je ob tem Sloveniji čestital za prvo predsedovanje na vrhu EU. "Čestitam predsedniku slovenske vlade Janezu Janši in njegovi ekipi za zelo profesionalno predsedovanje," je poudaril Barroso.

Sklepi z veliko vsebine

Uspešnost predsedovanja je najbolje presoditi na podlagi sklepov - ne po straneh, ampak po vsebini, je menil Barroso. "Če preberete sklepe, se boste strinjali, da je v njih veliko vsebine, in to o zelo težkih temah," je razložil. Na vseh teh področjih je predsedstvo z delom razjasnilo sklepe in doseglo veliko napredka v primerjavi s splošnim dogovorom leto nazaj, je menil. To je bil splošni dogovor o ciljih, ki jih zdaj moramo uresničiti, je poudaril.

Sprejeli že od prej aktualne sklepe

Premier Janša pa je o prvih izkušnjah povedal: "Vesel sem, da smo sprejeli nekatere sklepe, ki so bili dolgo časa v zraku." "To ne bi bilo mogoče, če ne bilo zelo naklonjenega odnosa vseh institucij, ki so pri tem sodelovale na evropski ravni, še posebej komisije in sekretariata sveta," je dodal.

Dva največja dosežka vrha

Med naštevanjem glavnih poudarkov prvega vrha EU je Janša posebno pozornost namenil podnebnemu paketu. "Podnebno-energetski paket predstavlja prvi celovit odgovor EU na izzive in priložnosti 21. stoletja," je bil jasen Janša, pri čemer je izpostavil po njegovem "dva največja dosežka tokratnega vrha" - dogovor o časovnem okviru ter temeljnih načelih paketa.

Dogovor naj bi dosegli do konca letošnjega leta

"Danes smo se zavezali, da bomo dogovor o celotnem svežnju dosegli do konca tega leta, do konca leta 2008. Pri tem bo izjemnega pomena konstruktivno delo in sodelovanje med vsemi institucijami EU. Vesel sem, da imamo obljubljeno pomoč Evropskega parlamenta v delih, kjer ta sodeluje pri sprejemanju tega paketa," je poudaril premier.

Izpostavili problem selitve industrije

Vrh je podprl tudi pristop glede zgornje meje emisij. Tak pristop po mnenju Janše zagotavlja boljše delovanje notranjega trga, večjo prilagodljivost podjetij in manjše stroške za realizacijo ukrepov svežnja. Izpostavil je tudi problem, ki ga lahko predstavlja selitev industrije, ki uporablja veliko ogljika, in priznal, da se s selitvijo energijsko-intenzivne industrije ne bodo dosegli okoljski cilji o zmanjšanju emisij, ker je vseeno, kje se slednje izpuščajo v zrak.

Voditelji so potrdili tudi časovni okvir pri tretjem svežnju ukrepov za notranji trg s plinom in električno energijo. Dogovorili so se, da mora priti do junija do političnega dogovora, kar pomeni še v času slovenskega predsedstva.

Izvajanje reform - poudarek cikla lizbonske strategije

Voditelji EU so na vrhu velikopotezno zagnali tudi nov cikel prenovljene lizbonske strategije za rast in delovna mesta 2008-2010. Poudarek novega cikla lizbonske strategije je na izvajanju reform, pri čemer je potrebno izboljšanje nadzora in lastništva nad njimi. Vrh EU je ob tem potrdil tudi veljavnost štirih prednostnih področij lizbonske strategije: skrb za ljudi, skrb za okolje, konkurenčnejše gospodarstvo ter znanje in inovacije.

Največji poudarek je ob tem na prostem pretoku znanja in ustvarjalnosti. Vrh EU se je zavzel za uveljavitev pete svoboščine, ki pomeni prost pretok znanja, ter uvaja ukrepe za izboljšanje pretoka raziskovalcev, študentov in univerzitetnega osebja. Vrh EU je Evropsko komisijo in nacionalne lizbonske koordinatorje tudi pozval k čim prejšnjemu pogovoru o okviru po letu 2010, saj so reforme potrebne tudi po tem obdobju.

Bo DDV nižji?

Evropski voditelji so poleg sklepov o finančni stabilnosti na vrhu EU sprejeli tudi sklepe o proučitvi možnosti nižjega davka na dodano vrednost (DDV) v povezavi z energijsko učinkovitimi proizvodi in energetsko varčnimi materiali. Gre sicer za idejo Velike Britanije, ki pa ji vse države članice EU niso naklonjene.

Pogovori tudi o ustanovitvi sredozemske unije

Poleg treh osrednjih tem spomladanskega zasedanja so evropski voditelji govorili tudi o zamisli francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja o ustanovitvi sredozemske unije. Evropski vrh je potrdil "načelo Unije za Sredozemlje, ki bo vključevala vse članice EU in nečlanice EU ob Sredozemskem morju". Evropsko komisijo so pozvali, naj predstavi potrebne predloge za opredelitev tega projekta z imenom Barcelonski proces: Unija za Sredozemlje v luči vrha 13. julija v Parizu.

Vprašanje Turčije ni bilo izpostavljeno kot problem

Unija za Sredozemlje ni alternativa članstvu Turčije v EU, sta ob tem poudarila premier Janša in Barroso. Turčija se v vseh teh razpravah v okviru vrha "ni omenjala v smislu, da bi bila Sredozemska unija nadomestna rešitev za članstvo Turčije v EU, seveda pa je v krogu držav, ki sodelujejo v barcelonskem procesu", je pojasnil Janša. Vprašanje Turčije ni bilo izpostavljeno kot problem, zaradi katerega bi bila potrebna nadgradnja barcelonskega procesa, je dodal.

Tokratni spomladanski vrh je bil prvi za Slovenijo na čelu EU ter zadnji za predsednika belgijske vlade Guyja Verhofstadta in predsednika italijanske vlade Romana Prodija, ki se jima izteka mandat. Slovensko predsedstvo bo v šestmesečnem mandatu vodilo še eno srečanje evropskih voditeljev, ki bo junija.

STA

Foto: STA