EU

Kot je dejal, bi morali na evropski ravni nemudoma sprejeti klavzulo, da nobena določila enotnega trga ne morejo imeti prednosti pred temeljnimi socialnimi pravicami.

"Sodišče je dalo prednost načelom konkurence"

Kot je dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Semolič, so evropske sindikate in tudi nekatere članice EU razburile tri odločitve Sodišča Evropskih skupnosti, v katerih je sodišče dalo prednost načelom konkurence in prostega pretoka ljudi pred temeljnimi socialnimi pravicami in s tem pravzaprav podprlo socialni dumping.

Na Švedskem plačevali po latvijsko

Gre za primere Laval, Rüffert in Viking, v katerih je sodišče socialne pravice delavcev postavilo na stranski tir, je poudaril Semolič. V primeru Laval je latvijsko podjetje na Švedskem zaposlilo latvijske delavce in jih plačevalo po latvijskih standardih, ki so bili za približno petkrat nižji od Švedskih. Švedski sindikati so podjetje blokirali, saj bi moralo to podjetje po njihovem spoštovati švedsko delovno zakonodajo in tamkajšnjo kolektivno pogodbo. Toda Sodišče Evropskih skupnosti se je decembra lani odločilo v prid latvijskemu podjetju in mu določilo odškodnino.

V Nemčiji Poljakom poljske plače

Podobna je bila tudi odločitev sodišča v začetku aprila tudi v primeru Rüffert. V tem primeru je nemško gradbeno podjetje posel predalo poljskemu podizvajalcu, ki je svoje delavce plačevalo za približno polovico plače, kakršno bi moralo izplačevati po lokalni kolektivni pogodbi. Toda tudi tu je sodišče odločilo, da delavcem ni mogoče predpisati urne postavke, določene v kolektivni pogodbi, ki ni bila razglašena za splošno veljavno. Zato so bili postopki lokalnih oblasti proti nemškemu podjetju v nasprotju z direktivo o napotenih delavcih, je odločilo sodišče.

Estonski mornarji cenejši od finskih

Enako prakso je sodišče pokazalo tudi v primeru Viking, ko je finsko ladjarsko podjetje želelo spremeniti zastavo ladje v estonsko, da bi tako lahko najelo cenejšo, estonsko posadko. Zaradi teh načrtov je finska posadka zagrozila s stavko, vendar je evropsko sodišče decembra lani odločilo, da je pravica do stavke v tem primeru v nasprotju z načeli proste konkurence, saj delavci ne morejo preprečiti podjetju, da spremeni svoj sedež.

"Pravica do stavke je temeljna pravica"

Sodišče je šlo v obrambi teh načel po prepričanju celotne Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) predaleč, je ocenil Semolič. "Pravica do stavke je temeljna pravica. Je svetovni standard," je opozoril in dodal, da ravno zato "pravica do prostega pretoka kapitala oz. ljudi ne more biti višja pravica". "To ruši temelje socialnega modela v EU," je še poudaril Semolič.

"Legalizira se socialni dumping"

Sodišče Evropskih skupnosti po njegovih besedah "legalizira socialni dumping" in skozi stranska vrata uvaja t.i. Bolkesteinovo direktivo o prostem pretoku storitev, ki je uvajala "domicilno načelo", da bi torej za podjetje, ki bi opravljalo neko storitev v drugi državi članici, veljalo pravo izvorne države, ne pa tiste, v kateri opravlja storitev. Toda tovrsten princip bi lahko ogrozil tudi delodajalce, saj bi, kot se je izrazil Semolič, to na trg vpeljalo "džunglo", ko bi podjetja z delavci iz držav s cenejšo delovno silo lahko povsem prosto konkurirala s podjetji, v katerih so domači, dražji delavci.

Pozivi k protekcionizmu

Poleg tega so se v nekaterih državah, predvsem skandinavskih, že začeli krepiti pozivi k protekcionizmu, kar pa bi lahko ogrozilo celoten model prostega pretoka delovne sile, je še opozoril Semolič. Kot je pojasnil, se npr. na Danskem že krepijo pozivi, da ne bo ratifikacije Lizbonske pogodbe, torej nove reformne pogodbe EU, če parlament ne bo prej sprejel določenih protekcionističnih ukrepov, ki bi preprečevali socialni dumping.

"Ogorožena je ratifikacija Lizbonske pogodbe"

Na ta način je tako ogrožena tudi ratifikacija Lizbonske pogodbe, saj so jo evropski sindikati podprli samo zaradi listine o temeljnih pravicah, je povedal Semolič. In če je njeno predhodnico, ustavno pogodbo lahko zamajala in spodnesla Bolkesteinova direktiva, lahko sedaj te odločitve sodišča, ki Bolkesteinovo direktivo uvajajo skozi stranska vrata, zamajejo Lizbonsko pogodbo, pa je opozoril izvršni sekretar ZSSS Pavle Vrhovec.

"Nujna je enaka obravnava delavcev"

Zato je po mnenju ZSSS potrebno na evropski ravni nujno sprejeti določene klavzule, da nobena določila o prosti konkurenci na enotnem trgu ne bodo imele prednosti pred temeljnimi socialnimi pravicami. Nujna je enaka obravnava delavcev, ne glede na nacionalnost, je še poudaril Semolič.

Semolič pričakije, da jim bo politika sledila

Kot je še dodal, večina slovenskih politikov sledi mnenju sindikatov. Podobno pa bodo po prepričanju Semoliča pozitivno do teh stališč naravnani tudi slovenski delodajalci. Dialoga z delodajalci o tej temi sicer še niso odprli, vendar pa pričakuje pozitiven odziv.

Navdušenje splahnelo tudi nad Bolkesteinovo direktivo

Tudi nad Bolkesteinovo direktivo je sprva vladalo navdušenje, saj naj bi prinesla večjo konkurenčnost in podobno, ko pa so na površje prišli tudi negativni vidiki te direktive, pa je navdušenje splahnelo, je pojasnil Semolič. In tako bo verjetno tudi v tem primeru, je še dodal.

STA

Foto: BOBO