EU

Slovenija si je prvi pisni opomin prislužila na področju okolja, in sicer zaradi zamud pri izdaji dovoljenj za industrijo, obrazloženo mnenje pa je prejela zaradi poklicnih kvalifikacij. Poleg tega so težave še pri prometni in zdravstveni zakonodaji.

Okoljski primer se nanaša na devet držav, ne le na Slovenijo. Evropska komisija je devetim državam članicam poslala prva pisna opozorila, ker niso izdala novih ali obnovljenih dovoljenj za več kot 9000 industrijskih obratov, ki že delujejo po vsej Evropi. Države bi morale dovoljenja izdati do 30. oktobra 2007.

Neupoštevanje IPPC direktive

Gre za neupoštevanje direktive o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja okolja (IPPC), katere cilj je preprečiti in nadzorovati industrijske emisije v zraku, vodi in tleh. Države so morale do omenjenega roka izdati nova dovoljenja oziroma pregledati in po potrebi obnoviti obstoječa dovoljenja za vse industrijske obrate, ki so začeli delovati pred 30. oktobrom 1999. Bolgarija, Estonija in Slovenija so morale nova ali obnovljena dovoljenja za delujoče industrijske obrate izdati do datuma svojega pristopa k EU, je ob tem pojasnila komisija.

Pred dokončnim rokom več opozoril

Komisija je vse države članice pred rokom v letu 2007 večkrat opozorila na bližnji dokončni rok za izdajo obratovalnih dovoljenj za industrijske obrate in jih novembra lani pozvala, naj predložijo podatke o skupnem številu obstoječih industrijskih obratov, ki so začeli delovati pred datumom začetka veljavnosti direktive, ter številu novih, pregledanih in obnovljenih izdanih dovoljenj.

Iz poslanih podatkov je komisija ugotovila, da je v devetih državah članicah - poleg Slovenije še v Belgiji, Bolgariji, Estoniji, Grčiji, Italiji, na Nizozemskem, Portugalskem in Španiji - delovalo še posebej veliko število industrijskih obratov, za katere niso bila izdana nova ali obnovljena dovoljenja, in sicer gre za skupaj več kot 9000 od skupno 52.000 ciljnih industrijskih obratov po vsej EU.

Dimas: Vsi industrijski obrati morajo izpolnjevati stroge emisijske standarde

Komisija bo še naprej budno spremljala napredek pri izdajanju dovoljenj, evropski komisar za okolje Stavros Dimas pa je poudaril, da morajo "vsi industrijski obrati, ki delujejo v EU, izpolnjevati stroge emisijske standarde, ki so bili določeni za zmanjšanje negativnih učinkov industrijskega onesnaževanja na zdravje državljanov EU in okolje".

Stavros Dimas

Drugič zaradi poklicnih kvalifikacij

Druga zadeva, kjer Bruselj ukrepa proti Sloveniji, se nanaša na poklicne kvalifikacije. Tudi v tem primeru komisija ukrepa proti devetim državam članicam. Irska, Grčija, Francija, Ciper, Luksemburg, Madžarska, Avstrija, Portugalska in Slovenija bodo prejele obrazloženo mnenje (druga stopnja postopka), ker je niso obvestile o prenosu direktive o priznavanju poklicnih kvalifikacij.

Namen direktive je ureditev priznavanja poklicnih kvalifikacij, da bi se spodbudila prožnost na trgu delovne sile, povečala liberalizacija zagotavljanja storitev, avtomatično priznavanje kvalifikacij in poenostavili upravni postopki. V enem zakonodajnem aktu združuje petnajst direktiv, vključno z dvanajstimi sektorskimi direktivami, ki zajemajo poklic zdravnika, medicinske sestre za splošno nego, zobozdravnika, veterinarja, babice, farmacevta in arhitekta, ter tri direktive, ki uvajajo splošni sistem priznavanja poklicnih kvalifikacij, v katerih je zajeta večina drugih zakonsko urejenih poklicev.

Še postopek na področju zdravstva in prometa

Kot je komisija danes še pojasnila za STA, lahko Slovenija pričakuje postopek še na področju zdravja in prometa. Gre za dva zakonodajna akta v zdravstvu ter enem v prometu. Poleg tega pa velja omeniti, da je danes komisija tudi zaključila nekatere postopke, ki jih je sprožila proti Sloveniji, in sicer tako na področju okolja kot zdravstva.

Ukrep, ko članica krši pravo EU

Evropska komisija proti državi ukrepa, kadar meni, da ta krši pravo EU. Posledično začne postopek za ugotavljanje kršitev, zadevni državi članici pošlje uradni opomin (prvi opomin) in jo prosi, da do določenega datuma, ponavadi v dveh mesecih, predloži svoje pripombe. Glede na odgovor ali odsotnost odgovora se lahko komisija odloči, da državi pošlje obrazloženo mnenje (končni opomin).

To jasno in dokončno navaja vzroke, zaradi katerih komisija meni, da gre za kršitev zakonodaje EU, in poziva državo članico, da v določenem roku, ponavadi v dveh mesecih, ukrepa. Če država članica na podlagi obrazloženega mnenja ne ukrepa, lahko komisija zadevo predloži Sodišču Evropskih skupnosti.

STA

Foto: Reuters, STA