EU

Predvidevajo se višji izdatki za raziskave, okolje in energijo, zato ga je že poimenovala "zeleni proračun". Pravice za porabo bodo sicer letos višje kot lani, odobrena plačila pa bodo nižja.

Skupne odobrene pravice za porabo znašajo v celoti 134,4 milijarde evrov ali 1,04 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) EU, odobritve plačil pa 116,7 milijarde evrov ali 0,90 odstotka BND EU. V primerjavi z lanskim letom so pravice za prevzem obveznosti višje za 4,1 milijarde evrov oziroma za 3,1 odstotka, odobritve plačil oziroma predvidena dejanska izplačila pa so za 3,9 milijarde evrov ali 3,3 odstotka nižja.

Dejanska plačila precej padla

Dejanska plačila so torej precej padla, razlogov za to pa je po besedah komisarke več. Prvi je ta, da so se lani še zaključevali programi strukturnih skladov za prejšnjo finančno perspektivo, česar letos več ne bo, bo pa še vedno v igri kohezijski sklad. Lani so se upoštevala še predplačila, ki jih sedaj tudi ni več. Zaradi cikla finančnega okvira pa bo treba imeti letos več zavez in manj plačil, je pojasnila Grybauskaitejeva.

Zaskrbljena zaradi črpanja kohezijskih sredstev

Ob tem je izrazila zaskrbljenost zaradi črpanja kohezijskih sredstev. "Zaskrbljena sem, odkrito povem, ko vsako leto vidimo stopnjo absorpcije. Zato izkoriščam priložnost in nove članice pozivam, da izpolnijo obveznost črpanja, ne le, da uživajo kot prejemnice denarja. Samo še osem mesecev imajo časa za porabo denarja iz strukturnih skladov in ne predstavljam si, kako se bodo pogajale za novo finančno obdobje. S kakšnimi izhodišči?" se sprašuje komisarka.

Odobrena poraba sicer za prihodnje leto znaša za spodbujanje konkurenčnosti in kohezijsko politiko 60,1 milijarde evrov oziroma 44,7 odstotka celotne pogače, kar predstavlja največji delež v predlogu proračuna, v primerjavi z letošnjim letom pa tudi porast za tri odstotke. Neposredno spodbujanju konkurenčnosti bo namenjenih 11,7 milijarde evrov, kar je za dobrih pet odstotkov več kot letos. Največji porast v tem okviru beležita projekt Galileo (21 odstotkov več sredstev) ter vseevropska prometna omrežja (TEN) (skoraj 19 odstotkov). Koheziji je namenjenih 48,4 milijarde evrov (2,5 odstotka več kot letos), delež novih članic pri tem je s 47 narasel na 50 odstotkov.

Investicije v okolje za več kot desetino proračuna

Komisija posebej izpostavlja investicije v okolje, ki naj bi tokrat predstavljale več kot desetino proračuna, in sicer 14 milijard evrov. V celoti gledano naj bi narasle za več kot 17 odstotkov in to izven okvira kohezije in razvoja podeželja, je pojasnila komisarka. Naložbe v energetiko naj bi pri tem narasle za skoraj 19 odstotkov in naj bi obsegale 2,3 milijarde evrov.

Drugi največji sklop izdatkov predstavlja področje upravljanja z naravnimi viri, ki združuje kmetijstvo in razvoj podeželja. Ti izdatki znašajo 57,5 milijarde evrov oziroma 42,8 odstotka celotnega proračuna in so za 3,5 odstotka višji.

Za področje državljanstva, svobode, varnosti, torej notranjih zadev in pravosodja, bo namenjenih 1,5 milijarde evrov ali 1,1 odstotka sredstev, kar je za 8,6 odstotka več kot letos. Tako kot v tem letu bo tudi v prihodnjem več sredstev namenjenih upravljanju z migracijskimi tokovi (za 17 odstotkov) pa tudi varnosti in zagotavljanju svoboščin (32 odstotkov).

Za zunanjo politiko oziroma naslov EU kot globalni partner bo šlo 7,44 milijarde evrov ali 5,5 odstotka proračuna, kar je za 1,8 odstotka več kot letos. Ta sredstva so med drugim namenjena evropski sosedski politiki ter instrumentom stabilnosti, ni pa vključena skupna diplomatska služba EU, ki jo predvideva Lizbonska pogodba. Konec koncev pogodba še ni niti ratificirana, poleg tega bo ta služba obdržala večino že zaposlenih, kar pomeni, da večjih sredstev za ta namen ne bo potrebnih, je razložila Grybauskaitejeva.

Za administracijo bo leta 2009 namenjenih 7,6 milijarde evrov, kar predstavlja 5,7 odstotka proračuna in dvig za pet odstotkov v primerjavi z letošnjim letom. Medtem ko je komisarka v preteklosti večkrat poudarjala, da zaradi omejenosti proračuna zaposlovanja iz novink ne bo, pa je tokrat pojasnila, da je uspelo komisiji rekrutirati 94 odstotkov načrtovanih zaposlitev iz novih držav članic (okoli 3600 v primerjavi s ciljem 3820).

STA

Foto: Reuters