EU

Po oceni Evropske komisije bo treba v prihodnje izboljšati upravljanje z območjem evra ter koordinacijo ekonomskih politik. To pomeni tako poglabljanje kot razširjanje sistemov nadzora za usmerjanje fiskalne politike skozi gospodarski cikel na dolgi rok, kot tudi soočanje z velikimi razlikami v rasti, inflaciji in konkurenčnost v državah z evrom.

"Potrebno izboljševati gospodarsko upravljanje z evrom"

Treba pa je tudi bolje uveljavljati svoj glas na globalni sceni, in s tem pokazati moč evra kot mednarodne valute, ki se uporablja precej preko svojih meja, poudarja komisija. Šele tako bodo koristi skupne valute postale popolnoma jasne državljanom območja evra, je prepričana komisija.

"EMU je trden ustroj in izreden dosežek. Izkušnje v prvem desetletju njegovega obstoja pa kažejo, da imajo odločitve gospodarske politike v eni državi pomemben učinek na druge, zato moramo izboljševati gospodarsko upravljanje z evrom s trdnimi in zavezujočimi političnimi zavezami," je ob tem izjavil evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Joaquin Almunia.

Komisar je napovedal, da bo med francoskim predsedstvom spodbujal razpravo o tem z državami, Svetom in Evropskim parlamentom, nato pa bo predlagal konkretne ukrepe.

Mineva deset let od odločitve za uvedbo evra

V tem mesecu mineva deset let od odločitve za uvedbo evra: evropski voditelji so maja 1998 potrdili uvedbo skupne evropske valute z januarjem 1999. Evro vidijo državljani kot enega najmočnejših simbolov evropskega združevanja in povezovanja, zato je komisija danes predstavila omenjeno poročilo, ki pa poleg uspehov govori tudi o nujnih ukrepih za izboljšave, da bo lahko evro tudi v prihodnje žel uspehe.

V EMU danes sodeluje 15 držav

V EMU je sprva sodelovalo 11 držav, danes pa jih je že 15, med njimi Slovenija. Slovenija je v 332 strani dolgem poročilu omenjena kot tista, ki se je območju evra pridružila leta 2007, pri čemer skupaj z Irsko, Luksemburgom in Belgijo spada med države, kjer državljani vidijo v evru veliko koristi za njihovo državo.

EMU služi kot gonilo za realno konvergenco

Slovenijo in tudi Malto ter Ciper, torej države, ki se kot nove pridružujejo evroskupini, se pojmuje kot tiste, ki dohitevajo najrazvitejše članice EU, tudi ugotavlja poročilo. Ob tem pa podaja dokaze, da EMU dejansko služi kot gonilo za realno konvergenco. Vse bolj revne dohitevajo razvitejše, pri čemer je Sloveniji v zadnjem desetletju uspelo doseči 84-odstotno razvitost območja z evrom (pred 10 leti se je ta gibala okoli 70 odstotkov).

Slovenija se zaradi staranja prebivalstva sooča z visokim tveganjem

Omenjena je tudi kakovost in vzdržnost javnih financ. Zaradi staranja prebivalstva imajo težave praktično vse članice območja evra, je zapisano v poročilu, a trojica se pri tem sooča z visokim tveganjem. To so Slovenija, Grčija in Ciper. V teh državah naj bi izdatki, povezani s starostjo prebivalstva, na dolgi rok izrazito narasli, pri čemer je problematična še posebej Grčija, saj se sooča še z visokim primanjkljajem in zadolženostjo.

Slovenija je še posebej omenjena v delu, ki govori o izzivih v prihodnje, saj bo morala rešiti vprašanje visoke inflacije. Sicer pa poročilo poudarja, da je evro prinesel takšno cenovno stabilnost, ki je večina, če že ne vse države, ki so evro uvedle, ni še nikoli doživela.

Širitev območja z evrom, kjer je Slovenija v poročilu prav tako omenjena, zbuja tudi vprašanja o prihodnjem delovanju evroskupine. To sestavljajo finančni ministri držav, ki imajo evro, in njihovo vse večje število pomeni, da je neformalna razprava otežena, poleg tega se niti ne more upoštevati vseh pogledov. "Zato bo morala evroskupina dorasti izzivu širitve območja evra," je poudarila komisija, ki predlaga med drugim, da se na redne sestanke te skupine povabi tudi finančne ministre držav, ki sodelujejo v evropskem mehanizmu menjalnih tečajev ERM II.

Koristi uvedbe evra

Poleg koristi zaradi stabilnosti cen je evro pomenil tudi znižanje obrestnih mer na okoli pet odstotkov, odpadlo pa je tudi veliko stroškov zaradi menjave valut in tveganj v trgovini. Trgovina se je na splošno med članicami evra okrepila in sedaj znaša tretjino njihovega bruto domačega proizvoda (BDP), še pred 10 leti pa je znašala okoli 25 odstotkov. Iz petine na tretjino so se podobno zvišale tudi tuje neposredne investicije v evroskupini, med koristi pa vsekakor spadajo tudi nižji stroški kapitala, ugotavlja Bruselj.

Rekordno so se znižali tudi javnofinančni primanjkljaji. V letu 2007 so znašali okoli 0,6 odstotka BDP, v 80. in 90. letih pa je bilo povprečje okoli štirih odstotkov. Ob vsem tem je bilo od leta 1999 ustvarjenih 16 milijonov novih delovnih mest, stopnja brezposelnosti se je znižala na okoli sedem odstotkov.

Kot že rečeno, v Bruslju ne spijo na lovorikah, ampak kljub vidnim uspehom že razmišljajo o izboljšavah.

STA

Foto: Reuters