EU

"Nihče nima inflacije pod nadzorom," je tudi poudaril. "Ne, (visoke cene) še niso dejstvo. Prav gotovo pa je to zelo resen pojav strukturnega značaja, ki ima svoje dolgoročne razsežnosti," je menil minister Bajuk. Pojasnil je, da je treba pri visoki inflaciji vsekakor prilagoditi politiko. Makroekonomisti bi takoj znižali davke, a vendarle moramo proučiti vse politike, je dejal.

Slovenija lahko še marsikaj naredi

Omenil je tudi visoke plače oziroma najrazličnejša izplačila menedžerjev, o čemer je bilo govora v torek na evroskupini. Po njegovem lahko "Slovenija še marsikaj naredi". Država je že uvedla priporočila v zakonodajo, "lahko pa naredimo še kakšen korak naprej, kar se tiče preglednosti in javnega objavljanja vseh izplačil", pravi Bajuk.

Razmerja med plačami mora določati trg

Sicer pa je minister ocenil, da "nima smisla določati razmerja med najnižjo in najvišjo plačo, saj mora to določati trg". Ključnega pomena pri visokih izplačilih so po njegovem "preglednost in informacije lastnikom, predvsem delničarjem".

Glede naložbenega okvira za Zahodni Balkan, o čemer bodo finančni ministri danes tudi razpravljali, pa je pojasnil, da "problem ni količina denarja, ampak organizacija sistema". Želimo si, da bi bil sistem poenoten in po možnosti vse na enem mestu, je dejal minister, da tako ne bo treba vsem državam kandidatkam "hoditi na 25 različnih naslovov, da do pomoči dejansko pridejo". "To je problem notranje organizacije bruseljske birokracije," je sklenil.

Pozornost tudi nekaterim davčnim temam

Danes bodo na mizi tudi nekatere davčne teme, denimo boj proti goljufijam in obdavčitev prihodkov od obresti. "Kadarkoli se pogovarjamo o davčnih zadevah, je težko, ker se zahteva soglasje, vsekakor pa napredek pri direktivi o obdavčitvi prihrankov je," je še povedal Bajuk.

EU bo povezala finančna sredstva za Zahodni Balkan

Finančni ministri EU so se sestali s finančnimi ministri držav kandidatk za članstvo v EU, torej Hrvaške, Makedonije in Turčije, in opravili pregled njihovih predpristopnih gospodarskih programov. Potrdili so tudi sklepe za "naložbeni okvir za Zahodni Balkan", ki pomeni združitev različnih nepovratnih sredstev za to regijo. Gre za vzpostavitev celovitega mehanizma za financiranje Zahodnega Balkana, ki naj bi povezoval obstoječe instrumente Evropske komisije, držav članic ter mednarodnih finančnih institucij - predvsem Evropske investicijske banke (EIB), Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) in Razvojne banke Sveta Evrope (CEB).

Pet prednostnih ukrepov

Finančni ministri so potrdili pet prednostnih ukrepov: združevanje nepovratnih sredstev (po možnosti prek skupnega skrbniškega sklada) za boljše povezovanje in mobiliziranje obstoječih nepovratnih sredstev; vzpostavitev skupnega spletnega mesta še v tem letu; prav tako letos se mora proučiti možen način vzpostavitve enotne kontaktne točke za upravičence ("vse na enem mestu"); poudarek mora biti tudi na usklajevanju različnih instrumentov za nepovratna sredstva in posojila (poleg infrastrukture se prouči razširitev tudi na druga področja, denimo mala in srednja podjetja); nazadnje pa bi morala usmerjevalna skupina - v njej sodelujejo komisija, EIB, EBRD, CEB ter države članice - zagotoviti ohranitev standardov najboljše prakse glede spremljanja in ocenjevanja vpliva financiranja.

EU za boljše finančno izobraževanje

Finančni ministri so izpostavili tudi potrebo po boljšem finančnem izobraževanju evropskih potrošnikov, vključno z izmenjavo najboljših praks med državami članicami. Še posebej je treba po njihovem ozavestiti prebivalstvo o finančnih produktih, predvsem s področij pokojnin, zdravstvenega zavarovanja in financiranja nepremičnin.

STA

Foto: STA