EU

Predsednik DZ France Cukjati je v svojem govoru na slavnostni seji Odbora DZ za zadeve EU, katere osnovna tema je bila prihodnja vloga nacionalnih parlamentov v EU, poudaril, da je deklaracijo oz. poziv k združevanju proizvodnje premoga in jekla med evropskimi državami, ki jo je takratni francoski zunanji minister Schuman predstavil na današnji dan pred 59 leti, takrat veljala za znanstveno fantastiko. Vendar pa so po njegovih besedah sanje počasi začele zoreti, saj so "politiki, konkretni ljudje" te sanje vzeli zares.

Združevanje Evrope "edina prava pot za ves svet"

Zorenje te Schumanove ideje pa po Cukjatijevih besedah še ni končano. Na veliko področjih je namreč še vedno treba najti skupne rešitve in pravila igre. Po prepričanju Cukjatija pri tem še vedno potrebujemo sanje in dobre ideje za še več sodelovanja, odprtosti in prijateljstva. Združevanju Evrope in vrednotam sodelovanja in solidarnosti je Cukjati pripisal tudi svetovni pomen in ga označil za "edino pravo pot za ves svet".

O vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji pa je Cukjati poudaril, da slednji niso konkurenca Evropskemu parlamentu, ampak so tiste institucije, ki zagotavljajo pretok informacij in idej iz EU v posamezno nacijo in iz posamezne nacije v EU. Po Cukjatijevem mnenju bi bil tudi evropski parlamentarizem osiromašen, če nacionalni parlamenti ne bi bili vključeni v evropsko parlamentarno dimenzijo.

Cukjati še posebej izpostavil Lizbonsko pogodbo

Še posebej je izpostavil Lizbonsko pogodbo, ki daje nacionalnim parlamentom osnovna izhodišča za delovanje znotraj Evropske unije. Obenem je pristavil, da ta nova pravna podlaga nacionalne parlamente postavlja pred nujno konkretizacijo teh izhodišč. Po besedah Cukjatija smo namreč pred ključnim korakom, ko bo treba določiti obliko učinkovitega in uspešnega sodelovanja med nacionalnimi parlamenti ter med nacionalnimi parlamenti in institucijami EU.

Lenarčič: Letošnje praznovanje je za Slovenijo posebno

Državni sekretar za evropske zadev Janez Lenarčič je medtem dejal, da je letošnje praznovanje za Slovenijo posebno, saj ji je namreč pripadla čast in obveznost v vlogi predsedujoče EU dejavno sodelovati pri nadaljnji izgradnji unije. Lenarčič je prepričan, da bo Sloveniji po koncu predsedovanja ostalo bogato znanje in na njegovi osnovi bo lahko Slovenija tudi v prihodnje prispevala h krepitvi EU navznoter in navzven.

Nacionalni parlamenti bodo s pričetkom veljave Lizbonske pogodbe po besedah državnega sekretarja sicer lahko bolj dejavno prispevali k sprejemanju zakonodaje EU, vendar pa bodo za to potrebne spremembe pri organizaciji dela parlamentov, saj bo potrebno okrepiti vlogo odborov za zadeve EU ter strokovno podporo poslancem glede vprašanj EU.

Lizbonski pogodbi bo pravo težo dala šele praksa

Tudi predsednik Odbora DZ za zadeve Anton Kokalj je prepričan, da bo pravo težo določilom Lizbonske pogodbe o okrepljeni vlogi dala šele praksa. Kokalj je pri tem poudaril, da so se na Konferenci odborov EU za evropske zadeve, ki je v sredo in četrtek potekala na Brdu pri Kranju, v zvezi s tem kako naj nacionalni parlamenti v praksi uveljavljajo novo moč in vlogo, dogovorili, da bo francosko predsedstvo pripravilo seznam idej nacionalnih parlamentov glede tega, sekretariat konference pa naj bi pripravil poročilo o tem kako bi priložnosti, ki jih prinaša Lizbonska pogodba, uresničili v praksi.

Zajc o nujnosti prilagoditve nacionalni parlamentov

Tudi profesor na Fakulteti za družbene vede Drago Zajc je spregovoril o nujnosti prilagoditve nacionalnih parlamentov na novo realnost. Treba je namreč predvsem okrepiti znanje o zadevah EU med poslanci. "Čim bolj bodo zadeve EU postale pomembna dimenzija dela poslancev, bolj bo vloga nacionalnih parlamentov v EU močna," je prepričan Zajc.

Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Mihela Zupančič je medtem prepričana, da bo krepitev nacionalnih parlamentov prispevala k transparentnosti in demokratični legitimnosti EU. Zupančičeva je namreč prepričana, da institucije unije še niso uspele odpraviti razkoraka med nacionalno in nadnacionalno sfero, nerazumevanja o zadevah EU med državljani in dvoma v legitimnost odločitev EU.

Kako premostiti prepad med državljani in unijo?

Kako premostiti ta prepad med državljani in unijo, je po njenih besedah naloga vseh, pomembno mesto pa imajo pri tem nacionalni parlamenti. Evropska komisija je po njenih besedah že leta 2005 s svojo komunikacijsko strategijo začela zakonodajni dialog z nacionalnimi parlamenti in ga je do danes še dodatno okrepila.

Danilo Türk

Vodja pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji Nataša Mencin Goršek je medtem dejala, da je treba o vlogi nacionalnih parlamentov v EU razmišljati širše od same pravne podlage v Lizbonski pogodbi. V skladu z besedami predsednika Evropskega parlamenta Hansa-Gerta Pötteringa je treba EU tudi čutiti. Mencin Gorškova je prepričana, da so po političnih vrednotah in prepričanjih EP in nacionalni parlamenti že sedaj zelo prepleteni, vloga obeh demokratičnih nadzornikov v EU pa postaja z novo reformno pogodbo vedno pomembnejša.

Rupel ob dnevu Evrope za nadaljnjo spravno vlogo EU

EU je prispevala k spravi med evropskimi narodi. Tudi glede Srbije in Turčije imamo v mislih vlogo EU kot faktorja sprave, pa je na novinarski konferenci dejal Dimitrij Rupel. Predsedujoči Svetu EU za splošne zadeve in zunanje odnose Dimitrij Rupel se je zavzel za zmanjšanje razlik med državami članicami unije in državami, ki še niso članice - Balkan namreč zaostaja za Srednjo in Vzhodno Evropo, ta pa za Zahodno Evropo, je pojasnil. Poudaril je še, da si je Slovenija med predsedovanjem EU zadala za nalogo približati Zahodni Balkan EU.

Dimitrij Rupel

Slovenija za odprta vrata in okno EU

EU je v začetku 90. let pošiljala signale odprtih vrat in oken priložnosti. Zdaj številni trdijo, da se okna in vrata zapirajo, Slovenija pa želi, da bi ostala odprta, je dejal Rupel. Kot je pojasnil, EU hoče biti globalni dejavnik, zato jo je treba čimbolj povezati in jo narediti enotno. Za mnoge nečlanice unije povezava predstavlja simbol odprtosti, blaginje in svobode, nekatere članice, predvsem večje, pa medtem menijo, da je širitev nevarnost in nebodigatreba.

"Prej Združeni narodi Evrope"

Slovenija po besedah ministra z vso svojo močjo deluje za uveljavljanje evropskega duha. "EU ni Združene države Evrope, prej Združeni narodi Evrope," je poudaril Rupel, in dejal, da gre za skupnost držav, ki obenem vedo, da so lahko uspešne le, če so povezane.

V ozadju skulptura Roberta Schumana

Ob Dnevu Evrope vrhunec "evropskega tedna"

Ob Dnevu Evrope, ko stara celina praznuje obletnico začetka evropskega združevanja, se bodo sicer po Sloveniji zvrstili številni dogodki.

Osrednji dogodek bo zaključek Evropa Foruma, na katerem nastopajo najvišji predstavniki EU in Slovenije. Foruma, ki se je v Ljubljani začel v četrtek, se ob vrhu slovenske politike s predsednikom republike Danilom Türkom in premierom Janezom Janšo na čelu udeležujeta tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering ter številni drugi gostje iz Evrope in sveta.

Zoran Janković

Janković: Praznik Ljubljane delimo s celotno Evropo

Zaključilo se je tudi dvodnevno srečanje županov prestolnic držav EU, ki je bilo namenjeno vlogi prestolnic v medkulturnem dialogu ter odnosu med glavnim mestom in državo. Praznik Ljubljane delimo s celotno Evropo, je na slavnostni seji mestnega sveta ob mestnem prazniku, dnevu miru na Ljubljanskem gradu poudaril župan Zoran Janković. "Danes praznujemo pogum, čast, strpnost, solidarnost, dostojanstvo in spoštovanje. Vrednote, ki od nas največ zahtevajo, a nam hkrati tudi največ dajo," je pojasnil Janković.

9. maj, Dan Evrope

EU 9. maja obeležuje svoj "dan", praznik začetka evropskega združevanja, ko je 9. maja 1950 tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman prebral deklaracijo oz. poziv k združevanju proizvodnje premoga in jekla med evropskimi državami.

Deklaracija se je slabo leto dni kasneje, 18. aprila 1951, uresničila v ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo, h kateri so pristopile Francija, Nemčija, Belgija, Nizozemska, Luksemburg in Italija. Schumanov načrt pa velja za prvi korak združevanja evropskih držav in ga EU zato obeležuje kot "rojstni dan Evrope".

STA

Foto: Reuters