EU

Po njenih besedah direktiva o delovnem času "omejuje pretirano podaljševanje delovnega časa in omogoča prilagajanje delovnega časa potrebam delovnega procesa v soglasju s socialnimi partnerji".

Velik poudarek usklajevanju poklicnega in družinskega življenja

Ob tem daje velik poudarek usklajevanju poklicnega in družinskega življenja, najdaljši delovni teden omejuje na 48 ur, pri čemer dopušča možnost izjeme (t. i. opt-out).

Pri vseh odstopanjih potrebno soglasje socialnih partnerjev

Pri vseh izjemah in odstopanjih pa je potrebno soglasje socialnih partnerjev, je tudi pojasnila Cotmanova. Izjema tako omogoča 60- oziroma 65-urni delavnik: 60-urni delavnik, izračunan kot povprečje v obdobju treh mesecev, razen če ni s kolektivno pogodbo oziroma sporazumom socialnih partnerjev določeno drugače, oziroma 65-urni delavnik, izračunan kot povprečje v obdobju treh mesecev, če kolektivna pogodba ne obstaja in če se neaktivni del časa dežurstva šteje v delovni čas, izhaja iz novega kompromisnega predloga.

Neaktivni del dežurstva se ne šteje v delovni čas

Neaktivni del dežurstva (obdobje, ko mora biti delavec na razpolago na svojem delovnem mestu in na zahtevo delodajalca opravljati svoje naloge ali dolžnosti) se ne šteje v delovni čas, razen če je tako določeno s kolektivno pogodbo oziroma dogovorom s socialnimi partnerji. To v bistvu pomeni, da ima v primeru, ko država neaktivni čas dežurstva šteje v delovni čas, možnost izjeme zvišanja delovnega tedna na 65 ur, so pojasnili viri. Obdobje, med katerim delavec dejansko opravlja naloge ali dolžnosti med časom dežurstva, pa se vedno obravnava kot delovni čas.

Začasni delavci imajo enake pravice kot redno zaposleni

Direktiva o začasnih delavcih je po mnenju Cotmanove uspela zagotoviti ključno ravnovesje med zagotavljanjem njihove zaščite in fleksibilnostjo trga dela. Tako so začasnim delavcem, ki imajo z agencijo za posojanje delovne sile sklenjeno pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje in so napoteni v podjetje uporabnika, kjer začasno delajo pod nadzorom in v skladu z navodili tega podjetja, zagotovljene enake pravice kot ostalim zaposlenim od prvega dne njihove zaposlitve, z možnostjo izjeme samo v dogovoru s socialnimi partnerji, je pojasnila ministrica.

Špidla: Kompromis je bistven napredek glede na trenutno stanje

Evropski komisar za zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti Vladimir Špidla je ocenil, da je kompromis rezultat številnih ur dela in več predsedstev, višek pa je doživel v času slovenskega predsedstva. Kompromis lahko vidimo z več vidikov, najpomembneje pa je, da ga je treba braniti, je dejal in poudaril, da gre za "bistven napredek" v primerjavi s trenutnim stanjem.

Stara direktiva o delovnem času po njegovem ni postavljala nikakršnih meja pri delovnem tednu, z dogovorom o začasnih delavcih in agencijah za posojanje pa je uniji po njegovem uspelo razširiti osnovo socialne Evrope. "Zelo dobro, da smo dali zagon evropskim socialnim politikam. Sedaj je na vrsti Evropski parlament, da prevzame svojo vlogo," je povedal.

Mešani odzivi na dogovor o direktivah o delovnem času

Dogovor o direktivah o delovnem času in začasnih delavcih je v EU sicer naletel na mešane odzive. Dogovor je pozdravila predvsem Velika Britanija, Združenje evropskih sindikatov pa je na drugi strani pozdravilo le dogovor glede začasnih delavcev, medtem ko je dogovor o direktivah o delovnem času označilo za nesprejemljivega.

STA

Foto: BOBO, Reuters