EU

Sveženj vključuje zakonodajni predlog glede nezakonite sečnje in uvažanja nezakonito posekanega lesa v Evropsko unijo ter sporočilo glede boja proti krčenju gozdov v tropih. Pobudo gre razumeti tudi v luči iskanja mednarodnega dogovora po izteku Kjotskega protokola. Nezakonita sečnja je velik problem, poudarja Evropska komisija. Ne le da ima škodljive učinke za okolje, temveč ogroža tudi domorodna ljudstva. Pravzaprav je to simptom širših problemov - pomanjkanja kakršnegakoli upravljanja z gozdovi ter šibkega pregona, so prepričani v Bruslju.

V luči iskanja dogovora o okoljskem režimu, ki bo v svetu veljal po izteku Kjotskega protokola leta 2012, je komisija v tem svežnju predlagala konkretne cilje: tako naj bi do leta 2030 zaustavili zmanjševanje gozdnatih površin, do leta 2020 pa naj bi za polovico (50 odstotkov) zmanjšali krčenje tropskega gozda.

Gozdovi pomembni v boju proti podnebnim spremembam

Evropski komisar za okolje Stavros Dimas je danes izpostavil, da je to prvi primer, ko neka regija v svetu predlaga tovrstne predloge. Opozoril je, da v gozdovih živi polovica vseh znanih vrst, gozdovi pa so pomembni tudi v boju proti podnebnim spremembam.

"Države v razvoju in razvite države se morajo združiti, da ohranijo še preostale gozdove. Poleg tega moramo dobaviteljem lesa poslati jasno sporočilo, da nezakonito posekanega lesa in lesnih izdelkov na trgu EU ne bomo tolerirali," je odločen Dimas.

Okoli petina lesa, ki ga uvozi EU, je iz nezakonite sečnje

Kot nezakonito sečnjo predlog komisije opredeljuje pridobivanje, prevoz, prodajo ali nakup lesa, ki krši veljavno nacionalno zakonodajo. Kar okoli petina (19 odstotkov) lesa, ki ga uvozi EU, naj bi bila iz nezakonite sečnje, zato bodo morali uvozniki po novem pridobiti zadostna jamstva, da je les pridobljen v skladu z zakoni države, od koder izvira.

Na leto tudi izgine okoli 13 milijonov hektarov gozdov, izsekavanje pa doprinese kar 20 odstotkov svetovnih izpustov toplogrednih plinov. Zato je krčenje gozdov postalo pomembna točka pogovorov o okoljskem režimu, ki bo veljal po izteku Kjotskega protokola leta 2012.

O svojem predlogu bo Dimas v ponedeljek, ko se začenja Svet EU za okolje, obvestil vse okoljske ministre EU, ki se bodo posvetili pripravam na konferenco pod okriljem okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah (UNFCCC) ter srečanje partneric Kjotskega protokola, ki bo v začetku decembra v Poznanu. To je pomembna konferenca pred mednarodno okoljsko konferenco decembra prihodnje leto v Koebenhavnu, kjer naj bi se svet dogovoril o okoljskem režimu po letu 2012.

Na predstavljen predlog glede nezakonite sečnje in krčenja gozdov so se negativno že odzvale različne okoljevarstvene organizacije. Greenpeace in Friends of the Earth ocenjujeta, da predlog enostavno ni zadosten odziv na resnost situacije.

V Friends of the Earth menijo, da bi moralo biti trgovanje z nezakonito posekanim lesom kaznivo dejanje in da bi se morala Evropa spopasti s ključnimi razlogi krčenja gozdov - Evropejci namreč porabijo preveč papirja in denimo palmovega olja. Greenpeace medtem pravi, da bi morali trgovci predstaviti zanesljive dokaze, da gre za zakonito pridobljen les, vzpostavljen pa bi moral biti tudi močan sistem sledljivosti.

STA

Foto: Reuters