EU

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je ob predstavitvi načrta poudaril, da naj bi države članice zagotovile okoli 170 milijard evrov, Evropska komisija pa bo skupaj z Evropsko investicijsko banko (EIB) zagotovila 30 milijard evrov. Pri prispevku članic govorimo o povprečju 1,2 odstotka BDP - nekatere države bodo temu namenile več, druge manj, je tudi poudaril in dejal, da se ne bo od držav zahtevalo, da povečajo porabo, če tega zaradi siceršnjega makroekonomskega stanja ne morejo storiti.

"Škatla z orodjem"

Načrt pomeni nekakšno "škatlo z orodjem", so ponazorili v Bruslju, iz katere si lahko države članice izberejo tiste ukrepe, ki jim ustrezajo. Pri tem je komisija upoštevala dva vidika: po eni strani ponuja proračunske spodbude, po drugi strani pa želi investirati v sektorje, ki obetajo.

Obsežen načrt za izhod Evrope iz trenutne gospodarske krize tako na eni strani temelji na kratkoročnih ukrepih za spodbuditev povpraševanja, zaščito delovnih mest in povrnitev zaupanja, na drugi strani pa na "pametnih naložbah" za dolgoročno večjo rast in trajnostno blaginjo. Poziva k "pravočasni, ciljno usmerjeni in začasni fiskalni spodbudi".

Načrt obsega deset pobud

Načrt konkretno obsega deset pobud: podpora zaposlovanju (z večjimi predplačili v okviru Evropskega socialnega sklada), podpora večjemu povpraševanju po delovni sili (z nižjimi socialnimi prispevki), povečan dostop podjetij do financiranja (v okviru Evropske investicijske banke - EIB), zmanjšanje administrativnih bremen (podjetje je mogoče ustanoviti v treh dneh brez stroškov, manjše obremenitve za mikro podjetja), pospešitev naložb za posodobitev evropske infrastrukture (v letih 2009 in 2010 bi tako za vseevropske energetske povezave ter širokopasovni internet namenili dodatnih pet milijard evrov).

• Brown: Znižanje DDV kot rešitev zajezitve gospodarske krize

Nadalje želi Bruselj izboljšati energetsko učinkovitost stavb (preko boljših standardov in finančnih spodbud), spodbujati uporabo zelenih proizvodov (z nižjim davkom na dodano vrednost (DDV) za te proizvode), povečati naložbe v raziskave in razvoj (države bi si morale zadati višje cilje), razvijati čiste tehnologije v avtomobilskem in gradbenem sektorju ter pospešiti projekt hitrega interneta za vse.

Komisija predlaga začasno znižanje DDV

Kot omenjeno, med drugim komisija predlaga začasno znižanje DDV, da bi se tako povečala potrošnja. Poleg tega komisija predlaga še nižji DDV za zelene proizvode in storitve s ciljem večje energetske učinkovitosti stavb. Nadalje predlog Bruslja govori o nižjih davkih in socialnih prispevkih, saj bi lahko na ta način obdržali delovna mesta, delavci z nižjimi plačami pa bi imeli na voljo večji razpoložljiv dohodek.

Pobuda za razvoj "zelenih" avtomobilov

Eden izmed predlogov se nanaša tudi na pomoč avtomobilski industriji. Gre za pobudo, da bi EU, industrija in države članice skupaj zagotovile pet milijard evrov za proizvodnjo varnejših in čistejših avtomobilov. Pobuda za razvoj "zelenih" avtomobilov vključuje "raziskovalno partnerstvo med javnimi in zasebnimi sektorji" s ciljem izkoristiti pametne tehnologije za uporabo obnovljivih in čistejših virov energije.

Dodatna milijarda za mala in srednja podjetja

Posebna pozornost pa je poleg večji industriji namenjena še malim in srednjim podjetjem. Poleg svežnja 30 milijard evrov posojil malim in srednjim podjetjem, ki ga je že pripravila EIB, naj bi za ta podjetja namenili še dodatno milijardo sredstev.

Pakt o stabilnosti in rasti ostaja v veljavi

Pri vseh teh ukrepih pa v veljavi ostaja pakt o stabilnosti in rasti, sta potrdila Barroso in evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Joaquin Almunia. Pakta ne smemo postavljati pod vprašaj, ker bi s tem spodkopali verodostojnost evra, ki pa se je izkazal za izredno uspešnega, je dejal Barroso.

Almunia je pri tem poudaril, da bo EU uvedla postopek zaradi prekomernega proračunskega primanjkljaja proti vsaki državi, ki bo imela primanjkljaj višji od treh odstotkov BDP, razen če bo ta "blizu" treh odstotkov - to pomeni le za "nekaj" decimalk, in le začasen - to pa pomeni, da bo prekomeren "največ leto dni". To je tudi v skladu s prožnostjo, ki jo leta 2005 prenovljen pakt dopušča.

Nemčija, Velika Britanija, Španija, Avstrija in Portugalska so načrt komisije že pozdravile, stališče Slovenije pa bo znano po četrtkovi seji vlade.

Nemški paket spodbud že presega pričakovanja Bruslja

Tiskovni predstavnik nemške vlade Thomas Steg je paket predlogov Bruslja označil za "korektnega in primernega". Pri tem je spomnil, da nemški paket spodbud za gospodarstvo v vrednosti 32 milijard evrov, kar je 1,3 odstotka nemškega BDP, že presega pričakovanja Bruslja. "Glede samih podrobnosti načrta pa se bomo še pogovorili s komisijo," je še dejal Steg in pri tem poudaril, da bi se komisija pri projektih, ki jih želi financirati iz proračuna EU, morala "zadovoljiti z obstoječimi sredstvi". Tako je dal vedeti, da trenutne finančne perspektive EU za obdobje 2007-2013 ne bi smeli spreminjati.

Merklova svari pred "tekmovanjem v radodarnosti"

Že prej je nemška kanclerka Angela Merkel v nastopu pred spodnjim domom nemškega parlamenta posvarila pred tekmovanjem med članicami EU, katera bo bolj radodarno pomagala svojemu gospodarstvu. Nemška vlada naj bi sicer januarja odločila, če bo sprejela dodatne fiskalne spodbude za pomoč gospodarstvu.

V Londonu so medtem poudarili, da lahko članice sedaj pokažejo, kako lahko sodelujejo pri spodbujanju evropskega gospodarstva, saj nobena država ne more sama rešiti trenutnih svetovnih gospodarskih težav.

Tusk: Vprašanje je, kje najti denar

Le poljski premier Donald Tusk je bil nekoliko skeptičen glede načrtov Bruslja. "Glavno vprašanje je, kje najti denar," je dejal in opozoril, da je srž trenutnih težav predvsem pomanjkanje dostopa do denarja. Po njegovem mnenju bi bilo bolje izvesti resno razpravo o posledicah tovrstnih spodbud gospodarstvu.

T. i. stimulacijski načrt bo sicer sledil načrtu ZDA za rešitev gospodarstva. Načrt morajo sedaj potrditi še države članice na vrhu EU 11. in 12. decembra, Bruselj pa pričakuje pozitiven odziv in močno podporo.

STA

Foto: Reuters