EU

Predsednik vlade Janez Janša je prejel pismo francoskega predsednika in aktualnega predsednika Evropskega sveta Nicolasa Sarkozyja, v katerem ga ta obvešča, da je predsednik skupine za razmislek, nekdanji španski premier Felipe Gonzalez, potrdil imenovanje Žiga Turka za generalnega sekretarja te skupine, so sporočili v kabinetu predsednika vlade.

Turk bo skrbel za vodenje ekipe

Naloga skupine za razmislek, ki ima poleg vodje Gonzaleza dva podpredsednika in devet članov, bo iskanje odgovorov na ključna strateška vprašanja o tem, kakšna naj bo Evropa v obdobju med letoma 2020 in 2030 ter s kakšnimi izzivi se bo morala spopadati. Kdaj natančno bo skupina začela delovati, še ni znano. Kot je zapisal francoski predsednik Sarkozy v pismu predsedniku vlade Janši, bo "prof. dr. Žiga Turk v funkciji generalnega sekretarja skupine za razmislek pod vodstvom njenega predsednika in dveh podpredsednikov skrbel za vodenje ekipe, ki bo pripravljala delo skupine ter nudila podporo njenim članom".

"Generalni sekretar skupine za premislek bo imel ključno usklajevalno vlogo pri delu skupine," poudarjajo diplomatski viri v Bruslju. Generalni sekretar bo namreč po navedbah virov povezoval člane, skrbel za logistične in vsebinske priprave na sestanke ter vsebinsko predstavitev njihovih rezultatov. Logistično in materialno podporo bo nudil generalni sekretariat Sveta EU, sedež generalnega sekretarja skupine za premislek bo tako v Bruslju. Generalni sekretar skupine za premislek bo delal z majhno ekipo, pri čemer naj bi bil za logistične stroške skupine po neuradnih informacijah predviden milijon evrov sredstev.

Idejo za skupino je dal Sarkozy

Podpredsednika skupine sta nekdanja latvijska predsednica Vaira Vike-Freiberga ter nekdanji vodja finskega podjetja Nokia, Jorma Ollila, člani pa Lykke Friis, Rem Koolhaas, Richard Lambert, Mario Monti, Rainer Münz, Kalypso Nicolaidis, Nicole Notat, Wolfgang Schuster in Lech Walensa. Ideja za skupino za premislek, ki se je prvotno imenovala skupina modrecev, se je porodila francoskemu predsedniku Sarkozyju. Ta je sprva želel, da bi se skupina ukvarjala z vprašanjem prihodnjih mej Evrope, torej s širitvijo EU, vendar se bo posvečala širšim strateškim vprašanjem o tem, kakšna naj bo Evropa med letoma 2020 in 2030.

Med ta vprašanja sodijo krepitev evropskega modela gospodarskega uspeha in družbene odgovornosti, vladavina prava, trajnostni razvoj, globalna stabilnost, migracije, energija in podnebne spremembe, boj proti globalni negotovosti, mednarodnemu kriminalu in terorizmu ter odnosu EU z državljani. Skupina bo delovala v okviru, ki ga postavlja lizbonska strategija, in se torej ne bo ukvarjala z institucionalnimi zadevami unije, niti s pregledom trenutnih politik in naslednje finančne perspektive. Pri delu bo upoštevala verjetni razvoj dogodkov znotraj in izven EU, še posebej z vidika zagotavljanja stabilnosti in blaginje tako v EU kot v regiji.

Slovenija si je položaj izborila na oktobrskem vrhu

Ob tem velja izpostaviti, da je bil minister za razvoj Žiga Turk tudi slovenski predstavnik za lizbonsko strategijo za rast in delovna mesta. Vsaka država članica unije je namreč imenovala posebnega predstavnika za teme, povezane z lizbonsko strategijo, ki so v bruseljskem žargonu dobili ime gospodje Lizbona. Slovenija si je mesto generalnega sekretarja izborila na oktobrskem vrhu EU, ko je Sarkozy tudi naznanil, da bo ta položaj zasedel Slovenec. "Soglasno smo se odločili, da bo generalni sekretar skupine, ki bo poleg predsednika Gonzaleza spodbujal razmislek v skupini, Slovenec," je po koncu vrha sporočil Sarkozy.

Skupina bo delo začela, takoj ko bo to mogoče, potekalo pa bo skladno z mandatom Evropskega sveta iz decembra 2007. Skupina se bo posvetovala na način, ki se ji zdi primeren, ter bo sama odgovorna za organizacijo svojega dela, Evropskemu svetu pa bo poročala junija 2010.

STA

Foto: STA