EU

Komisar za širitev Olli Rehn je ob tem izrazil upanje, da bodo države članice hitro potrjevale poglavja, ki so pripravljena, ter pozval k reševanju dvostranskih vprašanj na dvostranski ravni, da bo lahko Hrvaška sledila temu načrtu.

"Pričakujem, da bodo države članice spoštovale pogajalski okvir ter odpirale in zapirale poglavja, pri katerih je bil dosežen zahtevan napredek," je poudaril Rehn. Le tako bo namreč Hrvaška po njegovih besedah lahko sledila zahtevnemu okvirnemu in pogojnemu načrtu za končanje tehničnih pogajanj z EU.

Rehn: To je spodbuda, ni pa prazen ček

"S tem okvirnim časovnim načrtom želimo pospešiti in okrepiti priprave Hrvaške na poti v EU - to je spodbuda, ni pa prazen ček," je opozoril Rehn. "Morda jo bomo morali prilagoditi glede na napredek Hrvaške," je dodal in poudaril, da je "žogica na hrvaški strani".

Problem korupcije in organiziranega kriminala

Med največjima izzivoma za Hrvaško je Rehn izpostavil boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu. "Nedavni tragični dogodki na Hrvaškem kažejo, kako resen izziv za Hrvaško je boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu," je opozoril Rehn. Druga Ahilova peta Hrvaške pa je po njegovih besedah preoblikovanje ladjedelnic.

Piranski zaliv

Spori glede meje so prednostna naloga

Ob tem v Bruslju opozarjajo, da so dobri sosedski odnosi ključni za članstvo v EU, in pozivajo, naj bo reševanje dvostranskih vprašanj, tudi sporov glede meje, za države v čakalnici na članstvo v EU prednostna naloga. V primeru Hrvaške je Evropska komisija posebej opozorila na odprti vprašanji meje in varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke.

Vprašanje meje bremeni slovensko-hrvaške odnose

Odprto vprašanje meje je tisto, ki bremeni načeloma dobro razvite odnose med Slovenijo in Hrvaško, ugotavlja komisija. Čeprav sta se državi načeloma dogovorili, da to vprašanje rešita s posredovanjem tretje strani in vzpostavili mešani komisiji, "še ni niti dogovora o telesu, ki naj bi izvedlo arbitražo, niti o natančnem predmetu končne arbitraže", navaja komisija.

Hrvaški premier Ivo Sanader in predsednik evropske komisije Jose Manuel Barroso

Slovenija je pripravljena, da se odločitev o državni meji prepusti "tretjemu", pa naj gre za sodišče ali arbitražo ad hoc. Slovenija je tudi povedala, kako si predstavlja izhodišče (25. junij 1991), predmet (morska in kopenska meja) in značaj postopka (elementi pravičnosti), pojasnjujejo v slovenskem zunanjem ministrstvu, kjer pričakujejo, da se bo ta postopek končal pred vstopom Hrvaške v EU.

Problem meje nima prostora v procesu pogajanj Hrvaške z EU

Evropska komisija sicer poudarja, da je problem meje dvostransko vprašanje, ki ga je treba rešiti dvostransko in nima prostora v samem procesu pogajanj Hrvaške z EU. Takšno je tudi stališče Slovenije, ki je Hrvaško minuli mesec javno opozorila, da mora za napredek v pogajanjih z EU iz pogajalskih stališč umakniti tiste točke, ki kakor koli prejudicirajo njuno mejo.

Hrvaška ni napredovala toliko, kot bi želela

Iz teh razlogov Hrvaška minuli teden na pristopni konferenci v Bruslju na poti v EU ni napredovala toliko, kot bi želela. Slovenija, ki je v postopku oblikovanja nove vlade, namreč iz vsebinskih in postopkovnih razlogov ni soglašala z odprtjem nekaterih poglavij, ki so zanjo iz omenjenega razloga sporna.

MZZ: Hrvaška vnaša enostranske rešitve

"Dejstvo je, da Hrvaška vnaša enostranske rešitve in nenavadne zahteve v evropski pogajalski proces. Nobena evropska vlada ne bi dopustila, da bi kandidatka za članstvo v pogajalski proces uvajala rešitve, ki škodujejo članici," so v ponedeljek pojasnili v zunanjem ministrstvu.

Poziv naslednicam SFRJ glede sporazuma o nasledstvu

Evropska komisija je ob vprašanju meje opozorila tudi na to, da ni nikakršnega napredka pri reševanju odprtega vprašanja varčevalcev Ljubljanske banke oziroma sporazuma o nasledstvu. Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je sicer v začetku oktobra dokončno zavrglo tožbo treh hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke v primeru "Kovačić in drugi proti Sloveniji" in pozvalo naslednice SFRJ k dogovoru o tem vprašanju v okviru sporazuma o nasledstvu.

Sodba je po oceni MZZ potrdila slovensko stališče, da gre za vprašanje nasledstva, posredno pa tudi teritorialno načelo prevzema jamstev za stare devizne hranilne vloge. Hrvaško pravosodno ministrstvo pa je tedaj ocenilo, da sodišče v Strasbourgu ni odločilo o bistvu problema, češ da ni ugotovilo, kakšna je bila vloga slovenske države v primeru hrvaških varčevalcev.

Napredek pri reševanju vprašanj, povezanih z Nek

Sicer pa Evropska komisija ugotavlja napredek pri reševanju odprtih vprašanj, povezanih z Nuklearno elektrarno Krško (Nek), pri čemer izpostavlja oblikovanje posebnega sklada za prihodnjo razgradnjo odpadkov. Komisija tudi navaja, da je bilo rešeno vprašanje enostranskega uveljavljanja zaščitne ekološko-ribolovne cone v Jadranu za države članice, ki je bilo najbolj pereče dvostransko vprašanje ob predstavitvi lanskih poročil.

"Hrvaška bo dosegla sklepno fazo pogajanj do konca leta 2009"

Hrvaška je danes dobila okviren in pogojen ter zahteven načrt s pogoji za končanje tehničnih pogajanj do konca leta 2009, če bo za to izpolnila pogoje. "Hrvaška bo po pričakovanjih dosegla sklepno fazo pristopnih pogajanj do konca leta 2009, če bo napravila vse potrebne korake," piše v širitvenih dokumentih.

Evropska komisija je danes v Bruslju razgrnila poročila o napredku in obetih držav v čakalnici na članstvo v Evropski uniji. V času finančne krize in težav z Lizbonsko pogodbo širitev ni v ospredju pozornosti sedemindvajseterice, kar se izraža tudi v poročilih, v katerih ni prelomnih novic za države na poti v EU.

Sanader s poročilom Bruslja o napredku Hrvaške zadovoljen

Kot že omenjeno, je hrvaški premier Sanader pozdravil poročilo Evropske komisije o napredku pogajanj o vstopu Hrvaške v EU. Ob tem je ponovil, da Hrvaška v nobenem pogajalskem dokumentu ne prejudicira meje s Slovenijo.

"Nismo dobili nobenih navodil, da moramo spreminjati katerega koli izmed svojih zakonov. Kar je pomembno tako za EU kot za Slovenijo, je izjava, ki smo jo večkrat ponovili - noben dokument ne prejudicira meje s Slovenijo," je odgovoril Sanader na novinarsko vprašanje, kaj bo Hrvaška storila glede domnevnih zahtev iz Bruslja, da je treba spremeniti vse dokumente, v katerih se na posreden ali neposreden način omenja meddržavna meja.

"Želimo, da bi se uveljavil blejski dogovor s slovenskim premierom Janezom Janšo, kar sta podprli opoziciji v obeh državah, vključno s tedanjim voditeljem slovenske opozicije in verjetnim prihodnjih premierom Borutom Pahorjem," je dejal predsednik hrvaške vlade. Po njegovih besedah bo Hrvaška počakala na sestavo nove slovenske vlade, ker ne ve, ali bo prišlo do kadrovskih sprememb v meddržavnih komisijah, ki naj bi potem nadaljevali delo.

STA

Foto: STA, Reuters