EU

Na vrhu naj bi sprejeli prelomne odločitve o podnebju, gospodarski krizi in Lizbonski pogodbi. Voditelji so uvodoma že podprli zahteve Irske za izvedbo novega referenduma o Lizbonski pogodbi, zdaj pa iščejo dogovor o podnebno-energetskem svežnju.

Irci so junija na referendumu zavrnili ratifikacijo Lizbonske pogodbe, ki bi morala po načrtih začeti veljati z letom 2009, a se to ne bo zgodilo, saj morajo dokument potrditi vse članice.

Irska naj bi ponovila referendum še pred 1. novembrom 2009

Irska naj bi še pred iztekom mandata Evropske komisije 1. novembra 2009 referendum ponovila, v zameno za to pa ji je vrh EU obljubil, da bo v veljavi ostal sedanji sistem oblikovanja Evropske komisije po načelu en komisar na državo članico. Preostala tri vprašanja, ki so irske volivce najbolj skrbela in zaradi katerih je Irska zahtevala posebna "pravno zavezujoča zagotovila", se nanašajo na davčno politiko, splav in izobraževalno ter družinsko politiko ter ohranitev nevtralnosti.

Voditelji naj bi v izjavi zapisali, da bo EU na te pomisleke odgovorila na način, ki bo v vzajemno zadovoljstvo Irski in preostalim članicam unije.

Na kompromis o podnebno-energetskem svežnju bo Slovenija predlagala dopolnilo

Voditelji so nato začeli razpravo o podnebno-energetskem svežnju. Francosko predsedstvo EU je že v sredo zvečer razgrnilo prvi osnutek kompromisa o treh glavnih še odprtih vprašanjih, ki je po oceni slovenskih virov v Bruslju "korak naprej, vendar ne rešuje popolnoma problema Slovenije, ki bo predlagala dopolnilo".

EU mora ohraniti svojo verodostojnost v svetu

EU se je marca lani zavezala, da bo do leta 2020 zmanjšala izpuste ogljikovega dioksida za 20 odstotkov, povečala delež obnovljivih virov na 20 odstotkov ter za enak delež izboljšala energetsko učinkovitost, sedaj pa mora sprejeti politični dogovor o uzakonjenju delitve bremen v okviru podnebno-energetskega svežnja.

Belgijski premier Yves Leterme

Po stalnih intenzivnih pogajanjih o delitvi bremen v okviru tega zakonodajnega svežnja s ciljem zadovoljiti vse članice in ohraniti verodostojnost EU v svetovnem boju proti podnebnim spremembam so ostala odprta tri glavna vprašanja: vprašanje solidarnosti, uhajanja ogljika ter odstopanj glede avkcij za elektriko.

Strah pred "delitvijo darilc, nad katero nihče več ne bi imel pregleda"

Odstopanja od načrtovanih pravil, ki jih zahtevajo nekatere članice, predvsem Poljska in Italija, lahko tako prerazporedijo bremena, da bi to bistveno poslabšalo položaj drugih članic, tudi Slovenije. Nekateri viri v Bruslju možen potek pogajanj opisujejo kot "delitev darilc, nad katerim nihče več ne bi imel pregleda".

Francoski predsednik Nicolas Sarkozy

Sarkozy bo napravil vse za dogovor

Predsedujoči, francoski predsednik Nicolas Sarkozy je ob prihodu na zasedanje napovedal, da bo napravil vse za dogovor. Kot je dejal, preprosto ni druge možnosti kot dogovor glede omenjenega svežnja, saj si unija ne sme privoščiti "spektakla razdeljenosti". Za kompromis bo naredil vse, kar je v njegovi moči, pogajanja pa bodo trajala, dokler bo potrebno, je povedal.

Hans-Gert Pöttering: Dogovor mora biti sprejemljiv za večino evropskih poslancev

Predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering, ki se je sestal z voditelji članic EU, pa je poudaril, da bo končni dogovor o podnebno-energetskem zakonodajnem svežnju dosežen šele, ko ga bo potrdil tudi parlament, zato mora biti morebiten dogovor na vrhu EU sprejemljiv tudi za večino evropskih poslancev.

Predsednik EP Hans-Gert Pöttering

Razprava o načrtu za oživitev evropskega gospodarstva

Voditelji sedemindvajsterice bodo začeli tudi razpravo o tretji glavni temi vrha, načrtu za oživitev evropskega gospodarstva. Podlaga za razpravo bo 200 milijard vreden načrt Evropske komisije, kar je okoli 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) EU.

Glavni kamen spotike naj bi bil prispevek Nemčije

Glavni kamen spotike naj bi bil prispevek Nemčije k oživitvi evropskega gospodarstva. Številni v EU namreč menijo, da bi morala Nemčija kot gospodarsko najmočnejša članica sedemindvajseterice in največja izvoznica z relativno dobrim javnofinančnim položajem več prispevati k prizadevanjem za oživitev evropskega gospodarstva.

Nemška kanclerka Angela Merkel

Nemška kanclerka Angela Merkel je ob prihodu v Bruselj dejala, da Nemčija podpira predloge Bruslja, po katerem bi članice in unija za te namene skupno namenile 1,5 odstotka BDP EU. S tem je izrazila nestrinjanje Berlina z zahtevami nekaterih članic, da bi ta prag dvignili više.

Vrhunsko srečanje naj bi se končalo v petek.

STA

Foto: Reuters

Video: Info TV